SAB take off
Združene države Amerike so napovedale diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger v Pekingu februarja leta 2022. Za ta korak so se odločile zaradi domnevnega genocida, ki ga Kitajska izvaja nad muslimansko manjšino Ujgurov na območju province Šindžjang. Diplomatski bojkot po vsej verjetnosti ne bo vplival na nastope ameriških športnikov. Olimpijskih iger pa se v sklopu bojkota ne bodo udeležili člani ameriške administracije ter uradniki. Na drugi strani bo Rusija igre izkoristila za krepitev odnosov s Kitajsko. Obisk Pekinga za časa iger je že napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Kitajska vlada se je na bojkot že odzvala in preko svoje ambasade v Washingtonu dejanje označila za politično manipulacijo, ki ni v skladu z olimpijskim duhom.
Evropski ministri za delo so se v okviru Sveta Evropske unije dogovorili za določitev skupnih standardov minimalne plače na ravni Evropske unije. Dogovor sicer ne bo vseboval enotne minimalne plače za vse države članice, temveč le skupna pravila. Takemu dogovoru so dlje časa nasprotovale skandinavske države, kjer se o minimalni plači odloča s kolektivnimi pogodbami v posameznih panogah v dogovoru s sindikati. Predlogu sta nazadnje nasprotovali le Danska in Madžarska. Slednja ima namreč drugo najnižjo minimalno plačo v Evropi in bi tako nov dogovor najbolj vplival prav na delavske pravice na Madžarskem, kar je seveda v nasprotju z nacionalnim interesom Fidesza.
Rohinški begunci v Bangladešu so se odločili, da bodo tožili tehnološkega velikana Facebook. Facebooku očitajo, da njihovo socialno omrežje ne preprečuje sovražnega govora, ki neposredno vpliva na rohinško manjšino v Mjanmaru in begunsko skupnost v Bangladešu. Tožba prihaja v luči več poročil žvižgačev, da naj bi uprava Facebooka za povezavo med sovražnim govorom in nasiljem nad Rohingi na svoji platformi ne samo vedela, ampak se je zavestno odločila, da bo poročila ignorirala. Odločitev v prid rohinškim beguncem bi lahko Facebook stala dobrih sto trideset milijard evrov.
Nemški semafor s podpisom koalicijske pogodbe tudi uradno dobiva končno podobo. Po potrditvi koalicijske pogodbe na kongresih Svobodnih liberalnih demokratov in Socialdemokratske stranke ter na glasovanju po pošti pri Zelenih so predsedniki strank dokument tudi podpisali. Nemčija tako dobiva prvo zvezno koalicijo te vrste. To pa bo tudi prva spolno popolnoma uravnotežena vlada, saj bo ta sestavljena iz 8 ministric in 8 ministrov. Jutri bo nemški parlament tudi uradno imenoval Olafa Scholza za kanclerja.
Programski svet Radia in televizije Slovenija je na včerajšnji seji izbral novo varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev. To je postala novinarka Primorskih novic in predavateljica na Višji strokovni šoli Sežana, Marica Uršič Zupan. Januarja bo na tem položaju nadomestila dosedanjo varuhinjo Ilinko Todorovski, ki se je za položaj potegovala ponovno, a neuspešno. V svojem nastopu pred glasovanjem je Todorovski med drugim spregovorila o svojem pogledu na vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev.
Programski svet je odločal tudi o predlogu razrešitve predsednika sveta Cirila Baškoviča. Za razrešitev je pobudnikom zmanjkal en glas.
Stranka Alenke Bratušek je v predvolilni akciji, kot političnim strankam pritiče, napovedala ustanovitev nove letalske družbe Air Slovenia. Letalska družba bo Slovenijo pripeljala v sam vrh svetovnega turizma in rešila problem slovenske odvisnosti. Za tako plemenite cilje pa so pripravljeni žrtvovati tudi liberalne vrednote. Usodo Adrie bodo preprečili z boljšim korporativnim upravljanjem oziroma z drugimi besedami s svojo prisotnostjo v vladi. Generalni sekretar stranke Jernej Pavlič odgovarja.
Pavlič dodaja, da se njihova stranka zavzema za večjo vlogo države v strateški infrastrukturi.
Opozicija v Celju je včeraj sklicala tiskovno konferenco zaradi nestrinjanja z izgradnjo visečega mostu. Most bi povezoval grajski hrib pod Starim gradom in Miklavški hrib. V opoziciji menijo, da je most nepotrebna investicja, prav tako jih skrbi netransparentnost pri umeščanju mostu v občinske prostorske akte. Več o tem, zakaj se s postavitvjo mostu v opoziciji ne strinjajo, pove Sandi Sendelbah.
Danes bodo svetniki proračun za leto 2022 na seji občinskega sveta najverjetneje sprejeli. V njem se nahaja tudi financiranje tibetanskega mostu, za katerega je treba pridobiti še gradbeno dovoljenje. Po besedah sogovornika je tako edina možnost, da se gradnja mostu prepreči, sprememba v občinski politiki. Na to možnost pa bo opozicija v Celju morala počakati do občinskih volitev prihodnje leto.
Mestna občina Ljubljana je gradnjo novih vila blokov znotraj Šišenske soseske šest po več letih nesoglasij označila za sprejemljivo. Na ljubljanski občini so bili več let netolerantni do predlogov poslovneža Bojana Gjura, direktorja podjetja Videoart, d. o. o., da bi spremenil namembnost zemljišč. Letos so njegov predlog sprejeli, Mestni svet Mestne občine Ljubljana naj bi ga obravnaval na prvi januarski seji prihodnje leto. Okoliški stanovalci so svoje ogorčenje z občinsko upravo delili že junija letos, ko so svoje pripombe tudi uradno oddali na mestno občino, ta pa jih je zavrnila, pojasni predstavnik Šišencev Martin Valinger.
Šišenska borba za svoje življenjsko okolje pa je širša od meja Šišenske soseske šest, zaključi Valinger.
OFF sta pripravila vajenca Blaž in Žan, v radijski proračun se je zažiral Virant.
Dodaj komentar
Komentiraj