Izrael je agenciji Združenih narodov za palestinske begunce, znani kot UNRWA, prepovedal dostavo humanitarne pomoči na sever Gaze, kjer je grožnja stradanja najhujša. Generalni komisar agencije Philippe Lazzarini je opozoril, da bo, če UNRWA ne bo mogla izpolnjevati svojih nalog v Gazi, zaradi lakote, dehidracije in pomanjkanja strehe nad glavo umrlo veliko ljudi. Sicer je humanitarne pošiljke Izrael omejeval že prej, zdaj pa so okupatorske oblasti svoje kršenje mednarodnega prava agenciji tudi uradno naznanile.  Izraelske oblasti so peščico uslužbencev agencije brez dokazov obtožile sodelovanja pri operaciji Hamasa sedmega oktobra. Zaradi obtožb so Združene države Amerike, ki so predstavljale največji delež financ agencije, denarno pipico že zaprle. 

Poteka srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov o prekinitvi ognja v Gazi. Predstavniki držav članic bodo glasovali o predlogu resolucije, ki ga je predlagalo osem od desetih nestalnih članic, tudi Slovenija. Rusija in Kitajska sta konec minulega tedna vložili veto na predlog resolucije, ki so ga pripravile Združene države Amerike. Predlog nestalnih članic zahteva takojšnjo prekinitev ognja v času svetega meseca ramazana, ki naj se potem spremeni v »trajno vzdržno premirje«. Ameriški predlog ni zahteval ničesar, v njem je pisalo le, da je prekinitev ognja nujna.

Na Svetu Evropske unije so preklicali glasovanje o evropski uredbi o obnovi narave. Okoljski ministri bi morali potrditi uredbo, ki jo je pred mesecem dni sprejel Evropski parlament. A Madžarska je uredbi umaknila podporo. Madžarska državna sekretarka za okolje Anikó Raisz je poudarila, da Madžarska ne nasprotuje varstvu narave, vendar morajo biti okoljski cilji realistični in upoštevati prizadete sektorje. Evropska komisija je želela z uredbo spodbuditi obnovo in ohranjanje ekosistemov, kot so mokrišča. Uredba, ki so jo konservativci v Evropskem parlamentu dodobra omilili, bi spodbujala države, naj do leta 2030 obnovijo vsaj 30 odstotkov uničenih kopenskih in vodnih ekosistemov.

Na Irskem so člani vladajoče konservativne stranke Fine Gael za svojega novega predsednika izglasovali Simona Harrisa, ki bo po velikonočnih praznikih postal tudi premier. Dosedanji premier Leo Varadkar je v sredo odstopil z obeh funkcij. Harris, edini kandidat za predsednika stranke in dosedanji minister za visoko šolstvo, bo postal najmlajši premier v zgodovini države. Stranka Fine Gael je v zadnjem letu doživela več udarcev, med drugim je skoraj tretjina njenih poslancev napovedala umik iz politike, njihov predlog spremembe zakona o tradicionalistični ureditvi vloge žensk v družbi pa so Irci na referendumu zavrnili. V času pandemije koronavirusa je Harris  opravljal funkcijo zdravstvenega ministra in izjavil, da je pred covidom-19 že bilo osemnajst koronavirusov.

Na slovaških predsedniških volitvah sta se v drugi krog uvrstila nekdanji zunanji minister Ivan Korčok ter trenutni predsednik parlamenta in nekdanji premier Peter Pellegrini. Liberalec Korčok je v prvem krogu prejel 44 odstotkov glasov, socialni demokrat Pellegrini pa 37 odstotkov. Pellegrini je nekdanji član največje koalicijske stranke Smer, ki jo vodi aktualni premier Robert Fico. Od oktobra njuni stranki skupaj z nacionalisti tvorita vladno koalicijo, liberalci so v opoziciji. Predsednica države Zuzana Čaputová, glasna nasprotnica trenutne vlade, na volitvah zaradi stresa ni kandidirala. Drugi krog bo šestega aprila.

Francoska obalna policija v Rokavskem prelivu izvaja pullbacke migrantov, je razkrila preiskava štirih medijev. Na podlagi videoposnetkov, dokumenta in pričevanj so razkrili francosko uporabo agresivnih taktik, vključno z luknjanjem čolnov, grožnjami z uporabo solzivca in butanjem v gumenjake. Torijska vlada, ki jo vodi Rishi Sunak, skuša preprečiti vstop migrantom v državo po morju. Mediji so dokazali, da je nakup patruljnega čolna, s katerim so Francozi v morje spravili migrante z gumenjaka, financiralo Združeno kraljestvo. Francoske oblasti doslej niso hotele preprečevati prihodov in se ukloniti pritiskom britanskih oblasti, z argumentom, da gre za kršenje mednarodnega prava. A lani je Franciji Sunak, da bi Francoze prepričal v sodelovanje, obljubil 350 milijonov evrov v roku treh let.

Višje sodišče v Madridu je začasno prepovedalo uporabo komunikacijske aplikacije Telegram. Tožbo je na sodišče vložilo več medijskih družb, ki Telegram obtožujejo piratskega širjenja njihovih vsebin. Sodišče je od Telegrama že lani zahtevalo, naj mu posredujejo informacije, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kdo je širil piratske vsebine. Ker se podjetje na odziv ni odzvalo v predpisanem času, je sodišče sprejelo previdnosti sklep, s katerim začasno prepoveduje delovanje Telegrama.

V javnih podjetjih Žale ter Ljubljanska parkirišča in tržnice, krajše LPT, ljubljanski mestni svet zvišuje število nadzornikov. Kandidatki za nadzorni svet v podjetju Žale sta nekdanja pomočnica direktorice mestne uprave Polona Novak in svetnica Gibanja Svoboda Dunja Labović Begović, ki je od lanskega maja tudi članica sveta zavoda Zdravstvenega doma Ljubljana. Kandidata za nadzorni svet v LPT pa sta aktualni direktor uprave Mestne občine Ljubljana Miha Verbič in svetnik Gibanja Svoboda Marko Maver. O imenovanju bodo v mestnem svetu, kjer ima koalicija župana Zorana Jankovića večino, glasovali še danes.

Med glasovanjem o dnevnem redu seje državnega zbora so propalestinski protestniki na balkonu zahtevali takojšnje sankcije proti Izraelu. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je med zavijanjem z očmi in vzdihovanjem v stanju akutne ogroženosti prekinila sejo.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec David in Pia Zala.

Foto: Swedish Presidency of the Council of the EU, Flickr