1. 12. 2025 – 14.00

SiddiqOFF

Audio file
Vir: House of Commons, Flickr
Iz sudanskega Kertala v denvu prebežalo 1600 ljudi
Vir: UN Photo/Olivier Chassot
Audio file
19. 6. 2024 – 21.00
Kaj se leto dni po začetku spopada vojaških frakcij dogaja v Sudanu?

Po poročanju Mednarodne migrantske organizacije Združenih narodov je iz mesta Kertala v vzhodnem Kordofanu zaradi stopnjevanega nasilja Sil za hitro posredovanje, krajše RSF, v enem dnevu prebežalo najmanj 1600 ljudi. Poleg tega so minuli petek RSF večjo bolnišnico Al Nuhud v Zahodnem Kordofanu spremenile v sedež svojega povejstva. Od skupno 18 zveznih držav RSF obvladujejo vseh pet držav regije Darfur z izjemo delov severnega Darfurja, ki so še vedno pod oblastjo sudanske vojske. Zahodna regija države je ponovno pod oblastjo RSF od konca septembra, ko se je spet zgodil večji preobrat v državljanski vojni. RSF so Darfur namreč obvladovale od začetka vojne do konca lanskega leta, ko je bila zaradi manjšega financiranja Združenih arabskih emiratov RSF začasno oslabljena. Državljanska vojna v Sudanu se je začela zaradi konflikta med RSF in sudansko vojsko, ki je želela enote RSF integrirati v svoje vrste, čemur so sile nasprotovale. V državljanski vojni je tako zaradi delovanja RSF kot tudi sudanske vojske v zadnjih dveh in pol letih umrlo najmanj 150 tisoč ljudi. Več kot 14 milijonov ljudi je svoje domove zaradi vojne zapustilo, več milijonov ljudi pa je akutno lačnih.

V nedeljo je v španski prestolnici Madrid potekal protivladni protest. Organizirala ga je opozicijska Ljudska stranka, ki premierja Pedra Sáncheza obtožuje korupcije. Povod za protest, na katerem se je po navedbah organizatorjev zbralo 80 tisoč, po navedbah vlade pa 40 tisoč ljudi, je odločitev vrhovnega sodišča, ki je v začetku tedna odredilo pripor nekdanjemu Sánchezovemu ministru za promet Joséju Luisu Ábalosu. Tožilstvo za Ábalosa zahteva 24-letno zaporno kazen zaradi domnevnega podkupovanja, zlorabe vpliva in poneverbe v povezavi z javnimi naročili med pandemijo covida-19. V primeru zaporne kazni bo Ábalos izgubil status poslanca. To pomeni, da bo premierjeva leva koalicija izgubila en glas gotove prednosti, ki ga ima proti opozicijskemu bloku desne Ljudske stranke, skupine Vox in navarskih konservativcev.

Vir: Flickr, MEAphotogallery, CC BY-NC-ND 2.0
Audio file
25. 10. 2024 – 15.30
Bangladeško sodišče za mednarodne zločine odredilo aretacijo Šejk Hasine

Bangladeško sodišče je britansko laburistično poslanko Tulip Siddiq obsodilo na dve leti zapora zaradi vpletenosti v koruptivno razpolaganje s posestvi njene sorodnice. Siddiq je zaradi obtožb korupcije s položaja finančne ministrice odstopila že januarja letos. Laburistična stranka jo po obsodbi zagovarja, češ da bangladeško sodišče za obsodbo nima dovolj dokazov. Na sedem let zapora je bila obsojena tudi njena teta Šejk Hasina, nekdanja bangladeška premierka. Po navedbi sodišča sta teta in nečakinja s svojim političnim vplivom sorodnico prisilili, da jima je podarila določene dele svoje posesti. Obsojeni na sodišču sicer nista bili prisotni. Ker Velika Britanija z Bangladešem nima sklenjenega dogovora o izročitvi, je malo verjetno, da bo Tulip Siddiq kazen kadarkoli dejansko prestajala. Enako ne velja za Šejk Hasino, ki je od odstopa avgusta lani v Indiji. Indija z Bangladešem dogovor o izročitvi namreč ima, a Hasine Bangladešu zaenkrat še ni izročila. To je sicer že druga kazen, ki je bila nekdanji bangladeški premierki izrečena v zadnjih nekaj nekaj tednih. Prejšnji teden jo je specialni tribunal v Daki obsodil na smrt zaradi zločinov proti človečnosti zaradi njene vpletenosti v poboj čez tisoč študentskih protivladnih protestnikov lani poleti. 

V davčni oazi pod pretvezo države – Švici – so volilni upravičenci na včerajšnjem referendumu z 78 odstotki glasov zavrnili zakon o davku na dedovanje multimilijonarjev. Zakon, ki ga je predlagala Stranka mladih socialistov, je predvideval 50-odstotni davek na dediščino za premoženje nad 56 milijoni evrov, ki bi bil namenjen za boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega so švicarski volilni upravičenci s 84 odstotki glasov zavrnili tudi zakon o državljanski dolžnosti mladih. Zakon je predvideval obvezno služenje bodisi vojaške ali civilne službe za vse mlade. Referendumska nedelja v Švici je bila zadnja v sklopu štirih vsakoletnih referendumov, ki jih zakonsko predpisuje država. 

Audio file
30. 6. 2023 – 17.00
Obljube in rešitve predloga zakona o dolgotrajni oskrbi

V nedeljo so v Zagrebu, Zadru, Pulju in na Reki potekali antifašistični protesti proti ustaškemu revizionizmu. Protesti, na katerih se je zbralo na tisoče ljudi, so posledica več dogodkov javnega izražanja fašizma na Hrvaškem v zadnji polovici leta. Najodmevnejše fašistično zborovanje na Hrvaškem v zadnjem letu je bil koncert nacionalista Marka Perkovića – Thompsona, ki se ga je udeležilo čez četrt milijona ljudi, med njimi tudi naš nekdanji premier Janez Janša. Poleg tega je več fašistov na srbskem kulturnem dogodku v Splitu v začetku novembra izvedlo ustaški pozdrav.

V uporabo danes stopajo določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji za osebe v domovih za starejše, ki so do včeraj oddale soglasje k preverbi. Stanovalci v domovih za starejše bodo od danes plačevali le nastanitev in prehrano. Znesek za oboje skupaj je zdaj zakonsko omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev dvoposteljne sobe s souporabo sanitarij. Poleg tega danes začne veljati pravica do denarnega prejemka, po katerem bo upravičenec prejel toliko, kolikor mu pripada glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe. Osebam v najnižji kategoriji bo pripadlo 89 evrov mesečno, tistim v najvišji pa 491 evrov. Kdor se odloči za denarni prejemek, bo ob tem upravičen tudi do storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter sofinanciranja e-oskrbe.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi