SnajperOFF
Izraelska vojska je zgolj dan po napadu na Katar napadla tudi Jemen. V napadu na prestolnico Sana je sionistična vojska zadela upravni kompleks v okrožju Al Hazm, v katerem delujejo mediji gibanja Božjih partizanov, znanih kot Hutiji. V napadih je sionistična vojska ubila 35 ljudi in ranila 131, več ljudi pa je še vedno pogrešanih. Božji partizani so na napad odgovorili z izstrelitvijo raket nad Izrael, ki pa so bile po navedbah izraelske vojske prestrežene. Konec avgusta je Izrael v zračnem napadu ubil premiera Jemna pod nadzorom božjih partizanov Ahmada Galeba Naserja.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je izjavil, da člani njegove organizacije kljub ukazom Izraela ne bodo zapustili mesta Gaza. Dodal je tudi, da je humanitarna cona, kot ji pravijo Izraelci, nima dovolj prostora ne resursov, da bi sprejela milijon ljudi iz mesta Gaza, ki leži na severu istoimenske enklave. Sionistična vojska je medtem zgolj od sinoči v Gazi ubila 22 Palestincev.
Turško državno tožilstvo je zaradi obtožb o pranju denarja, davčnih utajah in organiziranem kriminalu odredilo prevzetje nadzora nad vsemi podjetji korporacije Can Holding. Ta ima v lasti televizijske programe Haberturk, Show TV in Bloomberg HT, poleg tega pa tudi univerzo Istanbul Bilgi in franšizo privatnih šol Doga Koleji. V tožilstvu navajajo, da so odkrili dokaze o vzpostavitvi organizacije, katere cilj je izvrševanje kaznivih dejanj prek podjetij znotraj Can Holdinga. Tožilstvo je odredilo naloge za aretacijo desetih vodilnih članov Holdniga, s 121 podjetji v njegovi lasti pa bo zdaj upravljal državni sklad.
Gana je sprejela prvih 14 zahodnoafriških migrantov, deportiranih iz Združenih držav in omogočila njihovo vrnitev v matično državo. Ganski predsednik John Dramani Mahama je medtem sporočil, da se Gana strinja s prošnjo ZDA, naj država sprejeme ljudi iz Zahodne Afrike, ki so jih ameriške oblasti deportirale. Dodal je tudi, da za vstop v Gano ne potrebujejo vizuma ter ni navedel zgornje meje števila migrantov, ki jih je Gana pripravljena sprejeti. Deportacije migrantov in beguncev v države, s katerimi nimajo nič skupnega, je del protimigrantske strategije vlade Donalda Trumpa, s katero želijo odvrniti priseljevanje v ZDA.
Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi domnevne udeleženosti v trgovini z drogami uvedlo sankcije nekdanji črnogorski vrhovni sodnici Vesni Medenici in proti nekdanjemu županu Budve Milu Božoviću. Medenica, ki je kot vrhovna sodnica delovala skoraj petnajst let, je bila zaradi obtožb o ustanovitvi kriminalne organizacije in zlorabe položaja aretirana leta 2022, lani novembra pa je bila obsojena na šest mesecev zapora. Njen sin Miloš Medenica, ki naj bi bil eden od voditeljev kriminalne organizacije, povezane s trgovino z drogo, je v priporu od leta 2022. Božović, ki je bil nekaj časa tudi član črnogorskega parlamenta, je bil aretiran leta 2023 in je trenutno v sodnem postopku.
Severnoatlantska zveza Nato je po preletu ruskih dronov nad poljskim ozemljem na prošnjo poljske vlade aktivirala 4. člen severnoatlantske pogodbe. V skladu s členom lahko države članice zaprosijo za nujna posvetovanja, če menijo, da so ogrožene njihova varnost, ozemeljska celovitost ali politična neodvisnost. Poljske oblasti so zabeležile 19 ruskih dronov v poljskem zračnem prostoru, oblasti pa so zaprle štiri večja letališča, med drugim tudi varšavsko. Na prelet dronov so se odzvala poljska letala in letala Nata, ki so jih več sestrelila.
Na Univerzi v Utahu je ostrostrelec s strehe kampusa ustreilil in ubil konzervativnega komentatorja in podpihovalca sionizma Charlija Kirka. Kirk je imel na univerzi enega svojih shodov, na katerih je mlade nagovarjal k podpri ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega delovanja v Gazi. Poleg tega je bil Kirk tudi glasen zagovornik pravice do posedovanja orožja. Umrl je za svoje ideale. Sožalje Kirkovi družini so danes že izrazili v partiji slovenskih demokratov. Sioniste pod zemljo, vilice na Radio.
Ustavna komisija je podprla predlog za začetek ustavnorevizijskega postopka za spremembo ureditve objave predpisov. Predlagana sprememba ustave pa prinaša centralizirano objavljanje predpisov in obveznost objave predpisov lokalnih skupnosti v državnem uradnem listu. Po mnenju vlade bi ta sprememba pripomogla k večji preglednosti pravnih aktov in povečala pravno varnost v Sloveniji.
Dodaj komentar
Komentiraj