Italijanski minister za šolstvo Lorenzo Fioramonti je odstopil po manj kot štirih mesecih. Ob nastopu ministrske funkcije septembra letos je naznanil, da bo odstopil v primeru, če se proračun za šolstvo ne bo povišal za vsaj 3,3 milijarde evrov. Vlada Giuseppeja Conteja, ki za njegove zahteve že od začetka mandata ni imela posluha, je v ponedeljek sprejela proračun, v katerem željenega povečanja sredstev za šolstvo ni. Fioramonti je držal obljubo in po sprejetju proračuna nepreklicno odstopil. Italija sicer za izobraževanje porabi 3,6 odstotka BDP-ja, kar jo glede na odstotke umešča na rep Evropske unije, v družbo Romunije, Bolgarije in Slovaške.

Krizo v izobraževalnih ustanovah doživlja tudi Grčija. Grška vlada namerava - zaradi upada natalitete in povečanega izseljevanja - s prihodnjim letom zapreti 14 vrtcev in devet osnovnih šol ter ukiniti 19 občin. Med letoma 2009 in 2014, torej na vrhuncu gospodarske krize, so v Grčiji zaradi pomanjkanja sredstev sicer zaprli kar 1.705 osnovnih šol, 509 vrtcev in 400 srednjih šol. Po trenutnih ocenah naj bi se število grških učencev in dijakov zaradi padca natalitete od predkriznega leta 2008 do leta 2035 zmanjšalo za skoraj 30 odstotkov, kar je približno 430 tisoč ljudi. 

Denar pa ne predstavlja težav v Indiji. Indijski federalni kabinet je v torek odobril skoraj pol milijarde evrov za izvedbo popisa prebivalstva v državi, ki šteje 1,3 milijarde ljudi. Minister za informacije Prakaš Džavadekar v hindujsko nacionalistični vladi Narendre Modija želi ustvariti državni register prebivalstva, ki bi zajemal detajlne podatke - vključno z gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi aspekti, demografijo in migracijami - na nivoju najmanjših administrativnih enot. Popis naj bi se pričel aprila naslednjega leta. Medtem po Indiji še zmeraj potekajo nasilni protesti proti spornemu zakonu o državljanstvu, ki naj bi priseljencem določenih religij olajšal pridobivanje indijskega državljanstva.

Verske skupnosti pa so v navzkrižju z državo tudi v Črni gori. Tamkajšnja policija je prepovedala napovedani protest srbske opozicije v Podgorici zoper razpravo o zakonu o svobodi veroizpovedi. Če bo zakon sprejet, bodo verske skupnosti morale predložiti dokaze o lastništvu svojih objektov pred letom 1918. Objekti, nad katerimi verske skupnosti ne bodo mogle dokazati lastništva, bodo postali last države. Zakonu nasprotuje predvsem srbska pravoslavna cerkev v Črni gori. Protestniki trdijo, da želijo črnogorske oblasti tako ukrasti lastnino srbske pravoslavne cerkve.

S policijo ima težave tudi opozicija v Rusiji. Vodja ruske opozicijske izvenparlamentarne stranke Rusija prihodnosti Aleksej Navalni je bil v policijski raciji svojega predvolilnega štaba v Moskvi aretiran. Navalni, ki je sicer že na prostosti, pa opozarja, da je bil pred kratkim aretiran tudi njegov sodelavec Ruslan Šavedinov, ki naj bi bil po aretaciji prisilno mobiliziran v vojsko in nemudoma prepeljan na vojaško postojanko v arktičnem krogu. Navalni rusko vlado obtožuje ugrabitve, vojaka Šavedina pa je razglasil za političnega zapornika. 

Ruske vlade pa ne skrbijo le opozicijske strančice, temveč tudi vse večji regionalni apetiti Turčije. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan  je v sredo nenapovedano obiskal Tunizijo. S tunizijskim predsednikom Kaisom Saiedom se je pogovarjal o prekinitvi oboroženega spopada v Libiji. Po Erdoganovih besedah naj bi Tunizija lahko odločilno pripomogla k stabilnosti in koncu državljanske vojne v Libiji. Turška vlada je sicer podpisala dogovor o vojaškem sodelovanju z mednarodno priznano vlado v Tripoliju, Erdogan pa je danes napovedal, da bo v parlamentarno obravnavo januarja predložil zakon, ki bo omogočil napotitev turških oboroženih sil v Libijo. Državljanska vojna med mednarodno priznano vlado v Tripoliju in Libijsko nacionalno vojsko pod vodstvom generala Kalifa Haftarja sicer traja že od leta 2014, napredovanje Haftarjevih sil pa je ogrozilo interese turških podjetij v državi. 

Zavod za zaposlovanje je objavil povabilo za izvajanje programov javnih del za prihodnje leto. Za izvajanje programov, ki naj bi začasno reševali situcijo dolgotrajno brezposelnih, je trenutno namenjenih devet milijonov evrov, po novem letu pa bodo za to namenjena še dodatna sredstva, okvirno v skupni vrednosti 22 milijonov evrov. Program javnih del neprofitnim delodajalcem, ki imajo najmanj tri mesece pred oddajo ponudbe vsaj za polovični delovni čas zaposleno najmanj eno osebo, omogoča sofinanciranje zaposlitve dolgotrajno brezposelnih. Delež dolgotrajno brezposelnih je sicer prerasel 50 odstotkov, kar predstavlja najvišji odstotni delež do sedaj in 15-odstotni porast v primerjavi z letom 2009.