Glavni pogajalec levičarskega oboroženega kolumbijskega gibanja FARC Ivan Marquez je v pogajanjih z vlado zahteval več časa in odločno zavrgel očitke, da aktivisti zavirajo pogovore s kolumbijskimi oblastmi in odlašajo z dogovorom. Oblasti v Bogoti so že pred časom izrazile upanje, da se bodo pogajanja, ki so se začela novembra na Kubi in v teh dneh beležijo polletno obdobje, končala kar se da hitro, v FARC pa svarijo pred nevarnostmi tovrstnega pritiska. Preintenziven pogajalski tempo po mnenju Marqueza utegne ogroziti rezultate pogajanj, zato je pozval k temeljitim in poglobljenim pogovorom, ki bi zagotovili daljnosežen mirovni sporazum. Pogajanja med FARC-om in kolumbijsko vlado trenutno sicer stojijo na mrtvi točki zaradi nesporazuma glede redistribucije zemljišč – medtem ko so oblasti obljubile, da bodo zemljišča, ki so bila doslej v uporniških rokah, vrnile kmetom, so uporniki takšno možnost odločno zavrnili. O uspehu konflikta, ki se v tej južnoameriški državi vleče od začetka 60-ih let minulega stoletja, so v dvomih tudi številni opazovalci, ki ugotavljajo, da je bilo v prvem šestmesečnem pogajalskem obdobju doseženega bore malo.



Gibanje za pravičnost nekdanjega zvezdnika kriketa Imrama Kana je neuradni zmagovalec ponovljenih volitev v Karačiju. Čeprav podrobnosti niso znane, naj bi Kanovo gibanje uspelo Gibanju Mutahide Kaumi, ki v Karačiju prevladuje že vrsto let, v državnem parlamentu odščipniti poslansko mesto. Ponovne volitve, ki jih je zahtevalo prav Kanovo gibanje, so minile v znamenju umora visoke predstavnice Gibanja za pravičnost Zohoro Šahid Husain, ki so jo neznani ubili nekaj ur pred odprtjem volišč na domačem pragu. Imram Kan je za umor obtožil Gibanje Mutahide Kaumi, ki sicer zastopa urdujsko govorečo manjšino, in njenega vodjo Altafa Husaina, ki sicer stranko zaradi obtožb za več umorov v domovini vodi iz Londona.



Sirske vladne sile drugi dan nadaljujejo z ofenzivo na strateško pomembno mesto Kusair, v provinci Homs ob meji z Libanonom. V spopadih naj bi bilo po podatkih Sirijskega observatorija za človekove pravice ubitih 23 pripadnikov libanonskega gibanja Hezbolah, ki se bori na strani sirijskih vladnih sil, kljub temu pa naj bi sirska vojska, po lastnih navedbah, že zasedla večji del mesta. Mesto Kusair sicer povezuje prestolnico Damask z obalnima mestoma Latakija in Tartus, sirijski uporniki pa naj bi preko njega tihotapili orožje iz Libanona. Vladna ofenziva je medtem močno zamajala načrte Rusije in Združenih držav Amerike za pripravo mirovne konference med sprtima stranema v Siriji.



Več tisoč gradbenih delavcev dubajskega gradbenega velikana Arabtec že drugi dan stavka zaradi prenizkih plač. Množica v modro oblečenih gradbenih delavcev podjetja, ki med drugim stoji za projektom gradnje najvišje zgradbe na svetu Burj Khalifa, je stavko razglasila v soboto, na delo pa ne nameravajo oditi, vse dokler z vodstvom ne sklenejo dogovora o povišanju plač in plačilu nadur. Gradbeni delavci Arabtec, ki prihajajo v glavnem iz najrevnejših azijskih držav, zaslužijo med 160 in 190 dolarji na mesec, ob tem pa se ukvarjajo še s povsem neprimernimi stanovanjskimi razmerami. Vodstvo Arabteca naj bi soglasje s stavkajočimi delavci že iskalo, ministrstvo za delo Združenih arabskih emiratov pa je ob tem že zanikalo, da bi bi bile delavcem kršene kakršne koli pravice, ki jim pripadajo po tamkajšnji zakonodaji. Protesti in stavke v zalivskih državah so sicer redke, saj represivna zakonodaja v Emiratih delavcem priznava le malo pravic, prepovedani so tudi sindikati.



Nigerijska vojska je z ofenzivo minuli vikend v treh severovzhodnih zveznih državah uspela oslabiti pripadnike militantne islamistične skupine »Boko Haram«. Po navedbah predstavnikov nigerijske vojske so vladne sile predstavnike upornikov uspele razgnati, mnogi od njih pa naj bi že bili na begu iz Nigerije v sosednje države. V vojaški operaciji naj bi bilo ubitih 14 islamistov, 20 pa so jih nigerijske oblasti uspele prijeti. Na vladni strani naj bi bili ubiti trije vojaki. Oblasti v Abuji (izg. Abuđi) se z uporniki »Boko Haram« spopadajo sicer že več let, trenja pa so višek dosegla prejšnji teden, ko je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan v treh severovzhodnih zveznih državah, ki so jih zasedli islamisti, razglasil izredne razmere.



Vladajoča Socialdemokratska stranka je poraženka lokalnih volitev na Hrvaškem, pa čeprav tudi največja opozicijska stranka HDZ ni dosegla pričakovanega rezultata. Župane večine največjih mest bo sicer razkril šele drugi krog volitev, saj si nikomur ni uspelo zagotoviti absolutne večine. Dolgoletnemu zagrebškemu županu Milanu Bandiću je do ponovnega triumfa denimo manjkalo le nekaj odstotkov, župana pa po prvem krogu niso dobili tudi Split, Reka in Osijek. Precej bolj so stvari jasne, kar se tiče volitev v mestne svete, kjer si je HDZ zagotovila večino v 12 večjih mestih, Socialdemokrati v 6, Istrska demokratska stranka pa v dveh. Udeležba na volitvah je bila 47-odstotna, drugi krog »lokalnih izbora« se bo odvil 2. junija.

Študentski klub Iskra in njihova študentska poslanska skupina so začeli z zbiranjem podpisov za izvedbo študentskega referenduma proti pol milijona evrov vredni investiciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani v hotelskih kompleks na Kersnikovi ulici. Več o zbiranju podpisov in proceduralnih preprekah v zvezi s študentskim referendumom nam je povedal predsednik Iskre Klemen Knez.