Na predsedniških volitvah v Paragvaju je s 43 odstotki glasov zmagal kandidat vladajoče desničarske stranke Colorado, Santiago Peña. 15 odstotkov manj je dobil njegov glavni konkurent Efrain Alegre iz liberalne stranke. Skupaj s predsedniškimi volitvami so potekale tudi volitve v oba domova parlamenta in za guvernerje provinc, kjer je večino ohranila stranka Colorado. Stranka je z izjemo obdobja med letoma 2008 in 2013 na oblasti od leta 1947. Na volitvah je prepričljivo zmagala kljub korupcijskemu škandalu, zaradi katerega so Združene države Amerike proti poslavljajočemu se predsedniku države in predsedniku stranke, Horaciu Cartesu, uvedle sankcije. Paragvaj je ena od 13 držav, ki podpira neodvisnost Tajvana. Opozicijski kandidat Alegre je kritiziral odnos s Tajvanom in zagovarjal, da se mora Paragvaj približati Ljudski republiki Kitajski. Peña zagovarja ohranitev diplomatskih odnosov s Tajvanom, ki jih Pargavaj goji več kot 60 let. 

V Uzbekistanu so volivci z 90 odstotki podprli novo ustavo, ki predsedniku Šavkatu Mirzijojevu omogoča še 17 let oblasti. Nova ustava, tako kot prejšnja, število predsedniških mandatov omejuje na dva, vendar se bo s spremembo ustave štetje mandatov začelo znova. Bo pa mandat namesto pet let trajal sedem let. Mirzijojev tako lahko vlada do leta 2040. Druge spremembe vključujejo odpravo smrtne kazni in krepitev pravne zaščite državljanov, vključno z obtoženimi kaznivih dejanj. Število senatorjev zgornjega doma parlamenta bo zmanjšano s 100 na 65. Referendum je predsednik načrtoval za lansko leto, vendar ga je prestavil zaradi množičnih protestov v regiji Karakalpakstan, saj so ustavne spremembe tedaj vključevale preklic pravice Karakalpakstana, avtonomne republike v zahodnem Uzbekistanu, do odcepitve. Od teh sprememb je predsednik odstopil. 

Nazaj je, v boljši formi kot kadarkoli prej. Potem ko so prejšnji teden odjeknile novice o njegovem slabem zdravstvenem stanju, se je kot feniks iz pepela vrnil turški sultan, novi Mehmed drugi osvajalec, Recep Tayyip Erdoğan. Vrnil se je v stilu, z novico, da je turška obveščevalna služba Mit v Siriji ubila vodjo Islamske države, sicer priložnostne zaveznice Turčije, Abu Huseina al Kurašija. Operacija se je odvila v mestu Džindajris v severovzhodni provinci Afrin, ki jo nadzorujejo turško podprte džihadistične milice. Voditeljev islamske države je očitno vedno manj. Vojska ZDA, ki je v državi, v kateri vojna poteka 13 let, prisotna od leta 2015, je namreč v začetku tega meseca ubila še enega vodjo Islamske države Khalida Ajda Ahmada al Džaburija. V Turčiji bodo predsedniške volitve, sodeč po javnomnenjskih anketah najtežja preizkušnja za Erdogana doslej, na sporedu 14. maja. Čez vikend je Ljudska demokratska stranka, znana kot HDP, podprla skupnega opozicijskega kandidata Kemala Kılıçdaroğluja.

Sudanska vojska in sile za hitro posredovanje, bolj znane kot RSF, so podaljašale sporazum o začasni prekinitvi spopadov za tri dni. Prejšnje podaljšanje premirja, ki je bilo sprejeto v četrtek, sta sicer obe strani kršili. Vojska trdi, da je premirje podpisala v luči pogajanj za končanje konflikta, pri katerih glavno vlogo igrata Saudova Arabija in, seveda, ZDA. RSF so k sporazumu pristopile, da bi bil omogočen prihod humanitarne pomoči v državo. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je dejal, da so v Sudan takoj po podaljšanju premirja Združeni narodi poslali konvoj s humanitarno pomočjo. Zaradi spopadov za oblast, ki so se začeli pred dobrima dvema tednoma, je po podatkih Združenih narodov umrlo okoli 500 ljudi, šest tisoč jih je zapustilo državo, več kot 70 tisoč pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Etiopske varnostne sile so aretirale 47 osumljencev za uboj voditelja vladajoče Stranke blaginje Girme Yeshitileja. Skupaj s štirimi spremljevalci so ga ubili prejšnji četrtek med obiskom severne regije Amhara. Varnostne sile trdijo, da so pri aretiranih našle orožje, bombe in satelitsko komunikacijsko opremo. Dejali so tudi, da osumljenci sodelujejo s tujimi državami, da bi pridobili oblast v regiji Amhara in usmrtili vse tamkajšnje odločevalce. Prejšnji mesec so v tej regiji potekali protesti zaradi odločitve zvezne vlade Abija Ahmeda, da razpusti regionalne sile in jih vključi v nacionalno vojsko. Amharske regionalne sile so poleg zvezne vojske igrale ključno vlogo med dvoletno državljansko vojno v sosednji regiji Tigraj, ki se je novembra končala z mirovnim sporazumom. Po mirovnem sporazumu so uporniške skupine pristale na razorožitev in vključitev v redno etiopsko vojsko. 

Francosko ljudstvo je na prvi maj složno. Na praznik delavstva množično protestirajo proti predsedniku Emmanuelu Macronu in njegovi reformi o zvišanju upokojitvene starosti z 62 na 64 let, ki jo je sprejel prejšnji mesec. Po vsej Franciji se bo danes po pričakovanjih zbralo od pol milijona do milijon ljudi. Voditelj sindikata CDFT Laurent Berger je dejal, da bo po državi več kot 300 shodov, v Parizu pa pričakujejo okoli sto tisoč ljudi. Protesti sicer potekajo že vse od januarja. Na praznik delavstva si dovolimo sanjati, da bo kmalu prišel dan, ko bo francosko ljudstvo Macronu dahnilo še zadnji »jebi se« in ga pospremilo k odstopu. 

Italijanska premierka Giorgia Meloni je za prvi maj sklicala sestanek Sveta ministrov in zahtevala prisotnost delavskih sindikatov za razpravo o novem delovnem dekretu. Ta odpravlja temeljni dohodek in namesto njega uvaja inkluzijski ček, ki ga bodo lahko koristile družine z invalidi ali mladoletniki in starejši od 60 let. Pomoč znaša 500 evrov mesečno in prispevek za najemnino za stanovanje, ki znaša 280 evrov na mesec. Novi dekret bo v veljavo stopil z naslednjim letom in se bo izvajal 18 mesecev, po evalvaciji ga bodo podaljševali za 12 mesecev. V sindikatih so ogorčeni, da jih je premierka povabila na razpravo o že sprejeti reformi, pri kateri ne pušča prostora za kakršnakoli pogajanja. Sindikati od vlade zahtevajo, da dvigne plače in izvede pravo davčno reformo, ki bi veljala za finančne in nepremičninske dohodke ter zmanjšala obdavčitev mezdnega dela. 

S prvim majem začenja veljati novi pravilnik o poklicnih boleznih. Ta določa poklicne bolezni, dela kjer se pojavljajo bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja teh bolezni. Pravilnik omogoča ugotavljanje poklicnih bolezni na nacionalnem seznamu, ki se bo sproti dopolnjeval. Delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, bodo tako lahko skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa vložili vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni. Inštitut bo moral nato delodajalcu, pri katerem bo ugotovljena vzročna zveza med poklicno boleznijo delavca in delovnim mestom ali delom, posredovati obvestilo o potrjeni poklicni bolezni. Za veljavni pravilnik so se sindikati zavzemali 30 let.

Vir fotografije: unsplah, Gonard Fluit