TigrajOFF

Aktualno-politična novica
21. 10. 2021 - 15.00
 / OFF

Tigraj in etiopska država po skoraj letu dni državljanske vojne
 / 8. 10. 2021

Etiopske vladne sile so izvedle zračni napad na Mekele, prestolnico zvezne države Tigraj. Separatistična tigrajska osvobodilna fronta poroča o žrtvah med civilisti. To dokazujejo tudi fotografije napada, posnete v urbanem območju prestolnice. Tudi Združeni narodi so napade obsodili in poročajo o žrtvah med civilisti, medtem pa etiopska vlada trdi, da so napadli vojaško skladišče. Z zračnimi napadi na Tigraj se konflikt med regionalno tigrajsko in federalno etiopsko vlado še zaostruje. Provinca Tigraj, v kateri živi približno pet milijonov ljudi, je sicer skoraj popolnoma odrezana od sveta, saj etiopska vlada blokira humanitarno pomoč, provinca pa se sooča tudi z dolgimi izpadi internetnega omrežja. Združeni narodi bodo zaradi blokad in onemogočanja dostopa do humanitarne pomoči iz Tigraja umaknili polovico vseh uslužbencev, odnosi z vlado pa ostajajo zelo slabi. Etiopska vlada je zaradi kritik glede oviranja razdeljevanja humanitarne pomoči pred slabim mesecem dni sedem uslužbencev Združenih narodov izgnala iz države.

Selimo se z vzhoda na afriški jug. V kraljevini Esvatini na jugu Afrike, nekdaj znani kot kraljevini Svazi, protestniki nasprotujejo nedemokratični ureditvi. Policija se je na proteste odzvala nasilno in včeraj ubila vsaj enega protestnika, poškodovala pa vsaj 80. Med organizatorji protestov so tudi vodilni sindikati v državi, podpirajo pa jih predvsem študentje, delavci prevozniki in državni uslužbenci. Protesti se sicer odvijajo že od junija letos, kralj Mswati III pa jih je skušal pomiriti tako, da je samovoljno imenoval novega predsednika vlade. V protestih je do sedaj umrlo vsaj 29 protestnikov, protestom je sledil izpad interneta, vlada pa je zaprla šole. Kralj Mswati III ima sicer v lasti deleže vseh telekomunikacijskih omrežij v državi, proteste pa je v preteklosti že večkrat označil za Satanovo delo.

Selimo se k brazilskemu padlemu angelu. Brazilski senat je v več kot tisočstranskem poročilu zaključil, da je predsednik Jair Bolsonaro odgovoren za grozljivi razplet pandemije covida-19 v državi. Brazilija je po številu smrtnih žrtev covida-19 druga na svetu in tesno sledi prvouvrščenim Združenim državam. Bolsonaro je v svojih izjavah večkrat zavajal javnost in širil lažnive informacije o virusu. V času pandemije je organiziral shode, poljubljal podpornike, na vprašanja o visoki smrtnosti pa odgovarjal, da ga dolgočasijo. Brazilski senat je v skladu z zaključki raziskave predlagal brazilskemu generalnemu državnemu tožilcu, naj Bolsonara preganja zaradi zločinov proti človečnosti, zlorabe položaja in koruptivnih dejanj. Generalni državni tožilec Augusto Aras je sicer Bolsonarov zaveznik, le od njega pa je odvisno, ali bo proti Bolsonaru sprožil postopek.

Nadaljujemo s političnimi fiaski, a se selimo v Evropo. V Romuniji je parlament zavrnil kandidaturo predsednika nekdaj koalicijske stranke USR-plus Damiana Ciolosa za predsednika vlade. Podprli so ga zgolj poslanci iz vrst njegove stranke. Za predsednika vlade ga je predlagal romunski predsednik Klaus Iohannis, vedoč, da Ciolos prejema zgolj podporo poslancev svoje stranke. Tako se politična kriza v Romuniji, kjer je parlament pred dvema tednoma izglasoval nezaupnico predsedniku vlade Florinu Cituju, premika v smeri predčasnih volitev. Cituju so v takrat še koalicijski stranki USR-plus nasprotovali zaradi predlaganega infrastrukturnega projekta, težkega okoli 10 milijard evrov, in mu očitali, da z načrtom želi zgolj pomagati lokalnim gradbenim baronom. Ker je bil načrt sprejet, so s položaja odstopili vsi ministri iz vrst USR-plus, prav tako pa je stranka izstopila iz vlade.
V italijanskem mestu Agrigento na Siciliji je tožilstvo od preiskovalnega sodnika zahtevalo, naj ustavi pregon kapitana ladje Mare Jonio, s katero upravlja nevladna organizacija Mediterranea. Kapitan Massimiliano Napolitano je bil obtožen organiziranja pomoči pri ilegalnih migracijah, saj je zavrnil ukaze italijanskega notranjega ministrstva, naj preda rešene migrante libijski obalni straži, s katero italijanska vlada sodeluje. V nevladni organizaciji Mediterranea, ki na Sredozemskem morju rešuje migrante, so odločitev in prepoznanje tožilstva, da so bila kapitanova dejanja legitimna, pozdravili. Prav tako pa je odločitev tožilstva prelomna, saj zaključuje, da je delovanje nevladnih organizacij na Mediteranskem morju nesporno, saj je dolžnost vsakega pomorščaka, da reši ljudi, katerih življenje je v morju ogroženo.

Združeno kraljestvo in Nova Zelandija sta sklenila trgovinski sporazum, s katerim bosta odpravila vrsto carin. Trgovina med državama je trenutno vredna okoli 2,7 milijarde evrov na leto. S sporazumom naj bi se povečala, saj bo olajšan vstop manjših britanskih podjetij na novozelandski trg. Carine v višini 10 odstotkov bodo na Novi Zelandiji odpravili za britanska oblačila, avtobuse, ladje in buldožerje. V Združenem kraljestvu pa naj bi padla cena novozelandskega vina sauvignon blanc, medu manuka ter kivija. Britansko ministrstvo je sicer sporazum označilo za prelomen, a naj ne bi bistveno spodbudil rasti britanskega gospodarstva, saj z Novo Zelandijo opravi le 0,2 odstotka svoje trgovine. Kritični do sporazuma in do premierja Borisa Johnsona so predvsem britanski kmetovalci in opozicija. Predsednica nacionalne zveze kmetov Minette Batters je dejala, da država s tem sporazumom kmetom ni zagotovila ničesar, na drugi strani pa je odprla vrata dodatnim količinam uvožene hrane.

Predsednik stranke DeSUS Ljubo Jasnič poslance stranke poziva, naj prenehajo s samovoljnim početjem ter naj spoštujejo sprejete sklepe in pozive stranke. Poslanci so namreč podprli predloge vlade glede zakona o dolgotrajni oskrbi in novelo zakona o nalogah policije. Glasovanje poslancev na seji državnega zbora je po mnenju Jasniča neposredna izdaja stranke DeSUS, zlasti njenih volivcev in podpornikov. Na zadnji seji sveta stranke so v DeSUS-u sklenili, da ne bodo več podpirali niti trenutne vlade niti njenih ukrepov. Začasni vodja poslanske skupine DeSUS-a Ivan Hršak je na današnji novinarski konferenci predstavnikov stranke DeSUS vodstvu stranke očital vmešavanje v poslanske odločitve: 

Izjava

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness