Po tem, ko je več sto Palestincev v okupirani Gazi protestiralo proti izraelski blokadi, je Izrael sporočil, da bo blokado omilil. Včerajšnji protesti so se v nasprotju s tistimi ob koncu tedna končali brez žrtev na palestinski strani. Na palestinsko ozemlje bo domnevno lahko uvoženih več vozil, opreme in drugega blaga za civiliste v Gazi, poleg tega pa naj bi izdali več dovoljenj za palestinske poslovneže, ki bodo lahko vstopili v Izrael. Omilitev blokade je seveda pogojena – od Palestincev pričakujejo vzdrževanje varnosti v regiji in miru na meji. Razlog za omilitev blokade je tudi obisk novega izraelskega premierja v Washingtonu, ki se je začel včeraj.  

Iranski parlament je potrdil ministrsko ekipo novega predsednika Ebrahima Raisija in izglasoval zaupnico novi vladi. Parlament ni potrdil samo enega izmed devetnajstih predlaganih ministrov, predsednik pa bo novega kandidata za ministra za izobraževanje predlagal čez manj kot mesec dni. Poslanci so za zunanjega ministra potrdili Hoseina Amirja Abdolahjana, ki ga je Evropska unija označila za kršilca človekovih pravic, medtem ko je služboval kot sodnik. Novi zunanji minister je izpostavljen zaradi pomembne vloge, ki bi jo lahko imel pri pogajanju o iranskem jedrskem programu, in tako kot Raisi velja za predstavnika konservativne struje vladajoče iranske elite.   

Ljudska republika Kitajska je neuradno omejila trgovanje z Litvo, potem ko so se diplomatski odnosi med državama zaostrili zaradi povezovanja Litve s Tajvanom. Litva in Tajvan sta v obeh državah vzpostavila svoji predstavniški pisarni, kar je pripeljalo do tega, da sta državi, začenši s Kitajsko, odpoklicali svoje veleposlanike. Zdaj naj bi Kitajska ustavljala izdajanje dovoljenj za izvoz litovskih izdelkov na Kitajsko, denimo agrarnih, živinorejskih in lesnih produktov. Ljudska republika Kitajska Tajvan vidi kot svojo provinco.

Največja italijanska letalska družba Alitalia je najavila, da odpoveduje vse letalske lete po 15. oktobru letos. Takrat bo družba nehala obratovati. Družba, ki je od leta 2017 v posebnem upravljanju, saj je de facto bankrotirala, je od lani v državni lasti. Manjši delež njene flote in zaposlenih bo prevzela nova družba, Italia Trasporto Aereo oziroma ITA. Alitalia je v poslovnih težavah že več kot desetletje. Podobno prestrukturiranje se je zgodilo že leta 2008, ko je skupina poslovnežev blizu takratnega premierja Silvia Berlusconija prevzela »zdrave« dele starega podjetja Alitalia in ustanovila novo podjetje. Stare dolgove je takrat prevzela država, poleg tega pa je bila zaradi interesov novih lastnikov spremenjena tudi stečajna zakonodaja.

Ostajamo v Italiji, kjer so zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma, na katerem bi odločali o legalizaciji evtanazije; peticijo v prid legalizaciji je podpisalo več kot 750 tisoč ljudi. Referendumsko vprašanje se bo nanašalo na legalizacijo medicinske pomoči pri samomoru ljudi, ki so bolni in potrebujejo pomoč, da bi odpravili lastno trpljenje. Italijansko ustavno sodišče je sicer leta 2019 odločilo, da posameznika, ki bolniku zaradi nevzdržnega trpljenja nudi pomoč pri samomoru, pod določenimi pogoji ne smejo kaznovati. Sicer je za asistenca pri samomoru v Italiji zagrožena od pet- do dvanajstletna zaporna kazen. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je Poljski in Latviji naložilo, da morata pomagati migrantom, ki so ujeti na njunih mejah z Belorusijo, tako da jim priskrbita vodo, hrano, oblačila, potrebno medicinsko pomoč in začasno zatočišče. Sodišče, na katero se je v iskanju pomoči obrnilo 32 afganistanskih in 41 iranskih državljanov, je ob tem poudarilo, da od držav ne pričakuje, da bosta tujim državljanom omogočili vstop na svoje ozemlje. Na poljsko-beloruski meji je skupina afganistanskih migrantov ujeta že dva tedna, saj ji poljska policija ne dovoli vstopa v državo. Zaprosili so za mednarodno zaščito, vendar je poljska obmejna policija prošnje ignorirala, pri tem pa onemogočala zdravnikom, da bi oskrbeli ujete ljudi. Tako kot Poljska tudi Latvija onemogoča vstop v državo migrantom, ki so prečkali mejo zaradi napetosti med Belorusijo in Evropsko unijo. 

Ob zaključku agrarno-živilskega sejma Agra se je po Gornji Radgoni v protest proti skupni kmetijski politiki za obdobje med letoma 2023 in 2027 zapeljalo okoli 60 traktorjev. Sindikat kmetov Slovenije je zahteve prebral ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku in opozoril, da bodo s traktorji prišli pred parlament, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Kmete je zmotil predvsem načrtovan prenos sredstev iz sklada, ki omogoča neposredna plačila kmetom, v sklad za projekte in naložbe. Predsednik sindikata Anton Medved na kratko o glavnih zahtevah glede skupne kmetijske politike. 

Izjava

Poleg tega si v sindikatu prizadevajo za kompleksnejše reševanje vprašanja razvoja podeželja, torej da bi bilo vanj vključenih več ministrstev, tako da kmetijsko ministrstvo in njegov proračun ne bi bila tako obremenjena. 

Nadzorni svet RTV Slovenija je na včerajšnjem nadaljevanju aprilske seje za novega predsednika izvolil Danila Tomšiča. Obenem je sprejel sklepe, s katerimi je med drugim generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu naložil takojšnje poročanje o gospodarnosti poslovanja zavoda in o zakonitosti njegovih dejanj. Tomšič je na mestu predsednika nadomestil prav Graha Whatmougha, ki je bil aprila imenovan na mesto generalnega direktorja. Pri tem pa se je vnel spor o legalnosti sklica seje. Sejo so sklicali štirje svetniki, saj je namestnik predsednika Borut Rončević v štirih mesecih ni sklical. To poslovnik sicer omogoča. Na seji je bilo prisotnih šest članic in članov od skupno 11-ih, še štirje pa so dali pisne predloge sklepov. Grah Whatmough je na sejo tako prišel v spremstvu odvetnika iz odvetniške pisarne Čeferin, ki je predstavil pravno mnenje, da je bil sklic seje nezakonit. Enako trdi Rončević, ki se je oglasil na Twitterju. Zapisal je, da so sklepi brezpredmetni, da še vedno predseduje nadzornemu svetu RTV in da je sejo sam sklical za konec septembra.