Izraelska okupatorska vojska je vdrla v kompleks bolnišnice Al Šifa, največje zdravstvene ustanove v Gazi. V bolnišnici je do tisoč pacientov in prav toliko medicinskega osebja, v širšem kompleksu pa več tisoč Palestincev, ki so poiskali zatočišče pred izraelskimi napadi. Poleg tega je v bolnišnici nekaj deset nedonošenčkov, ki so jih morali umakniti iz inkubatorjev, saj je izraelsko bombardiranje poškodovalo infrastrukturo za zagotavljanje kisika. Tisti, ki jih je okupatorska vojska v bolnišnici zajela, so se morali po trditvah virov Al Džazire sleči do golega, nakar so jih izraelski vojaki zaslišali. Izraelska vojska zatrjuje, da palestinsko osvobodilno gibanje Hamas bolnišnico uporablja za svoj štab in s tem upravičuje napade na civilne objekte. V Hamasu so Združene narode pozvali k neodvisni preiskavi, ki bo dokazala, da so izraelske trditve izmišljotine.

Britansko vrhovno sodišče je razsodilo, da je načrt britanske vlade za deportacijo beguncev v Ruando nezakonit. Vrhovni sodniki so tako potrdili sodbe nižjih sodišč, ki so ugotovila, da deportacija prosilcev za azil v Ruando krši mednarodnopravno načelo nevračanja. Vrhovni sodniki so soglasno sklenili, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da bi lahko ruandska vlada deportirane ljudi poslala na področja, kjer bi bili izpostavljeni nevarnosti. Britanska vlada po odločitvi sodišča ni preverila, ali je Ruanda za begunce varna tretja država. Odločitev sodišča velja zgolj za Ruando, zato ostaja možnost, da bi Združeno kraljestvo podoben dogovor sklenilo z drugo državo, odprta. Deportacijsko shemo, po kateri bi begunce deportirali v Ruando, tam pa bi njihove azilne prošnje procesirale ruandske oblasti, je v prvi polovici prejšnjega leta predstavila vlada pod vodstvom Borisa Johnsona. Za implementacijo načrta, ki so ga blokirale pritožbe tistih, ki jih je vlada želela deportirati, se je glasno zavzela tudi torijska vlada pod Rishijem Sunakom. Ta je sodbo vrhovnega sodišča komentiral z besedami, citiramo: »To ni izid, ki smo ga hoteli.«

Iraško vrhovno sodišče je razrešilo predsednika parlamenta Mohameda al Halbusija in poslanca Laitha al Dulaimija. Odločitev je sodišče sprejelo potem, ko je al Dulaimi predsednika parlamenta obtožil poneverbe njegove odstopne izjave, da bi se ga znebil iz parlamenta. Sodišče uradnega razloga za odstavitev sicer za zdaj ni podalo. V protest proti odstavitvi al Halbusija so odstopili ministri za kulturo, načrtovanje in industrijo, ki so dejali, da odločitev sodišča razumejo kot grobo kršitev ustave. Al Halbusi je funkcijo predsednika parlamenta kot najmlajši v zgodovini prevzel leta 2018, lani so ga na položaj ponovno izvolili. V Iraku ima ta funkcija večjo težo kot v drugih državah, saj je rezervirana za pripadnike sunitske veje islama, tako kot je predsednik države vselej Kurd, predsednik vlade pa šiit. Kljub temu bo zdaj položaj predsednika parlamenta začasno zasedal šiit Mohsen al Mandalavi.

Vojska v Maliju je zasedla strateško pomembno mesto Kidal na severu države, ki je bilo eno ključnih oporišč Stalnega strateškega okvirja, ki ga sestavljajo uporniške taureške milice. Na severu Malija od avgusta potekajo intenzivni spopadi med vojsko, separatisti in islamističnimi milicami. Območje je medtem zapustila tudi misija Združenih narodov, ki namerava vse svoje člane iz države evakuirati do konca leta. Iz države je misijo Združenih narodov nagnala vojaška hunta, ki je oblast z državnim udarom prevzela leta 2020. Prav tako je morala Mali zapustiti francoska vojska.

V nekdanji kolonialni gospodarici Malija je preiskovalni medij Disclose razkril, da francoska policija od leta 2015 nelegalno uporabljala programsko opremo izraelskega podjetja Briefcam za prepoznavo obraza. Novinarji so na vpogled dobili interne elektronske pogovore med notranjim ministrstvom in policijo. Pogovori dokazujejo, da je policija tehnologijo za prepoznavo obraza uporabljala tudi v primerih, ko za to ni bilo zadostne pravne podlage. Poleg tega trdijo, da je ministrstvo za notranje zadeve ves čas vedelo za uporabo tehnologije, ki jo trži japonsko podjetje Canon, od leta 2018 lastnik Briefcama. Francoski represivni organi do lani opreme, ki temelji na umetni inteligenci in omogoča analizo slik, posnetih s kamerami ali droni, z izjemo ozko definiranih primerov niso smeli uporabljati. Lani pa je vladi v luči Olimpijskih iger, ki bodo naslednje leto v Parizu, uspelo zakonsko razširiti dovoljenje za uporabo take tehnologije.

Hrvaški vojni zločinec Branimir Glavaš, ki ga je konec oktobra zagrebško županijsko sodišče znova obsodilo vojnih zločinov proti Srbom v Osijeku leta 1991, je iz Hrvaške pobegnil v Bosno in Hercegovino. Kljub temu da sam svojemu odhodu v Bosno ne pravi »pobeg«, je ob objavi svoje lokacije zapisal »Za vsak slučaj.« Za hrvaški medijski portal 24sata je svojo odločitev pojasnil z izjavo, da ima dvojno državljanstvo in da si na Hrvaškem ne želi več živeti. Glavaš, generalmajor hrvaške vojske in soustanovitelj vladajočega HDZ-ja, je v Bosno pobegnil tudi leta 2009, ko so ga v Zagrebu obsodili na deset let zapora. V Bosni je po skrajšani kazni odslužil pet let zapora, leta 2015 pa je hrvaško ustavno sodišče njegovo obsodbo na podlagi postopkovnih nepravilnosti razveljavilo in naročilo ponovno sojenje.

Lastnik Mercatorja, hrvaška skupina Fortenova grupa, je za 30 milijonov evrov kupila maloprodajo in veleprodajo Tuša. Trgovska veriga Tuš je v 80-odstotni lasti sklada Alfi in 20-odstotni lasti Mirka Tuša. Fortenova za 30 milijonov evrov prevzema maloprodajo in veleprodajo Tuša, drogerije pa bodo ostale v lasti družine Tuš. Glavna ovira pri dokončni prodaji bo pridobitev soglasja varuha konkurence, saj bi združeni trgovski verigi v Sloveniji zavzeli več kot 40-odstotni tržni delež.

Na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah potekajo celodnevne stavke. Glavne stavkovne zahteve vključujejo zagotovitev ustreznega števila redno zaposlenih in s tem razbremenitev uslužbencev ter linearno povišanje plač za sedem plačnih razredov. Včeraj so se sindikalni predstavniki sestali s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki opravlja tudi funkcijo ministra za javno upravo. Na sestanku je po trditvah sindikalistov Boštjančič zagrozil, da stavka ne bo plačana. To je po besedah predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka verjetno botrovalo k temu, da se za stavko niso odločile vse upravne enote. Kot pravi Verk, je tovrstna grožnja v javnem sektorju brez primere.

 

Izjava

V Sindikatu poštnih delavcev obtožujejo upravo Pošte Slovenije, da izvaja nezakonit nadzor nad zaposlenimi. Poštarje uprava preverja preko signala GPS na mobilnih napravah in jim na podlagi teh podatkov očita neupravičeno zadrževanje na dostavi. Malverzacije delodajalcev na Pošti Slovenije pojasnjuje Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev.

Izjava

Vlada je sklenila, da je zaradi nemotenega dela na meji potrebno vpoklicati pomožne policiste. Po trditvah notranjega ministrstva bodo nadomestili odsotnost aktivnih policistov. Razlogi njihovih odsotnosti so dopusti, bolniške odsotnosti in sklici posebne policijske enote. Po mnenju notranjega ministrstva policija potrebuje pomoč pomožnih policistov tudi zaradi, citiramo, »varnostnih pojavov, ki terjajo vključitev večjega števila policistov zaradi zavarovanja državne meje.« Odločitev o uvedbi nadzora notranje schengenske meje s Hrvaško in Madžarsko je vlada sprejela pred slabim mesecem na podlagi dviga stopnje teroristične ogroženosti, ki jo je 18. oktobra razglasila vladna Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Tedaj na vladi in notranjem ministrstvu niso vsebinsko pojasnili, kako in zakaj je država ogrožena, zdaj pa nadzor podaljšujejo. Iz pojasnil notranjega ministra Boštjana Poklukarja je razvidno, da je vlada nadzor na mejah uvedla, ker je to storila tudi Italija. Pomožni policisti imajo za seboj 280 ur policijskega usposabljanja in poleg nadzorovanja migracij skrbijo za red in mir na športnih ter drugih javnih prireditvah in shodih.

Vir fotografije: STA