Sionistična genocidna vojska je ponoči izvedla 75 napadov na Libanon, v katerih je po podatkih libanonskega Ministrstva za zdravje ubila 72 ljudi. Po poročanju libanonske tiskovne agencije je sionistična vojska v zračnih napadih zadela tudi stanovanjsko stavbo v vzhodnem mestu Baalbek, kjer je bilo tako ubitih 23 sirskih delavcev. V današnjih napadih okoli mesta Tir pa so genocidne sile ubile 17 ljudi. Napadi izraelske vojske so se v zadnjih dneh z južnega dela Libanona razširili na celotno ozemlje države. Od začetka izraelskega genocidnega pohoda v Gazi je bilo tako v Libanonu ubitih že več kot 600 ljudi, razseljenih pa je več kot 150 tisoč. Hezbolah je medtem napadel izraelska vojaška poslopja v bližini mesta Haifa. Sionisti medtem nimajo namena prenehati s pobijanjem. Izraelski zunanji minister Israel Katz je medtem zavrnil predlog Združenih držav Amerike in Francije o tritedenskem začasnem premirju med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, ki bi po mnenju držav omogočil čas za diplomatsko rešitev konflikta. Premier je med tem kar na družbenem omrežju Twitter sporočil, da so govorice o premirju neresnične, in pozval k še bolj zagrizenemu pobijanju Libanonk in Libanoncev. Premirje je zavrnil tudi Hezbolah, v katerem trdijo, da je pogoj za premirje z Izraelom končanje genocida v Gazi.

Sudanska vojska je začela z obsežno ofenzivo na prestolnico Kartum, kjer imajo trenutno oblast paravojaške Sile za hitro posredovanje, krajše RSF. V največjem napadu v zadnjih nekaj mesecih je sudanska vojska, ki deluje pod okriljem vojaške hunte generala Abdela Fataha Al Burhana, iz zraka napadla položaje RSF-a v in severno od mesta Kartum. Po poročanju Al-Džazire je vojska zasedla tudi oba mostova, ki prestolnico povezujeta s sosednjim mestom Omdurman. Zaradi neučinkovitosti kopenskih sil v spopadih z RSF-om se hunta v večini primerov zateka k zračnim in raketnim napadom. Vojaški konflikt v Sudanu traja vse od lanskega aprila, ko so Sile za hitro posredovanje napadle glavna vladna poslopja, v katerih je delovala vladajoča vojaška hunta. V državljanski vojni je bilo doslej razseljenih več kot 10 milijonov ljudi, kar je petina prebivalstva Sudana, več kot 20 tisoč ljudi pa je bilo ubitih.

Mednarodni denarni sklad, krajše IMF, je dva meseca po sklenitvi dogovora s pakistansko vlado državi odobril posojilo v vrednosti slabih 7 milijard evrov. Pakistanska vlada je s pomočjo Savdske Arabije in Kitajske zagotovila vse potrebne pogoje in sprejela nekatere ukrepe, kot je na primer zvišanje davkov, ki jih je v zameno za posojilo zahteval IMF. Na začetku meseca je pakistanski državni dolg znašal 130 milijard evrov, od tega Pakistan okrog 30 odstotkov dolguje Kitajski. Poleg tega mora Pakistan slabih 90 milijard evrov dolga odplačati že v naslednjih treh letih. Pakistan, ki je peti največji dolžnik Mednarodnemu denarnemu skladu, se sooča z najvišjo inflacijo v zgodovini države. Zaradi zvišanja davkov, ki mu nasprotujejo opozicijske stranke, so v zadnjih mesecih v Pakistanu potekali številni protesti.

Pakistanska vojska je v raciji v severovzhodni provinci Severni Vaziristan v obstreljevanju ubila 8 pripadnikov gibanja Talibanov v Pakistanu. Pakistanska vojska ni razkrila ozadja racije in v izjavi za javnost izpostavila zgolj, da je osem teroristov poslala v pekel. To je bila le ena od številnih akcij pakistanske vojske proti Talibanom v Pakistanu, ki so povezani s Talibani, ki so leta 2021 ponovno prevzeli oblast v sosednjem Afganistanu. Medtem se v sosednji provinci Kuram zaradi ozemeljskih sporov nadaljujejo tudi spopadi med sunitskimi in šiitskimi plemeni. V spopadih, ki so se začeli konec prejšnjega tedna, je bilo v oboroženih spopadih ubitih 20 ljudi, okrog 75 pa je ranjenih. Šiiti v večinsko sunitsko državi predstavljajo zgolj 15 odstotkov prebivalcev Afganistana.

Japonska vojska je prvič v zgodovini poslala vojno ladjo skozi tajvansko ožino, ki si jo lastita tako Ljudska Republika Kitajska kot Tajvan. Japonska vojna ladja Sazanami je skupaj z novozelandsko vojno ladjo Aotearoa in avstralsko vojno ladjo Sydney zaplula skozi ožino. Združene države Amerike, Japonska in druge zahodne sile trdijo, da je ožina mednarodna trgovska pot. Japonska vlada poteze ni komentirala. Teden prej je kitajska letalonosilka Liaoning zaplula med dvema otokoma v bližini Tajvana, ki si ju lasti Japonska, kar je japonska vlada označila za nesprejemljivo potezo. Skozi tajvansko ožino večkrat plujejo vojne ladje, predvsem vojne ladje mornarice ZDA, pred mesecem pa je skozi ožino dve vojni ladji poslala tudi Nemčija.

Japonsko okrožno sodišče je oprostilo 88-letnega Iwao Hakamado, zapornika z najdaljšim stažem čakanja na usmrtitev na svetu. Hakamada je bil leta 1968 obsojen na smrtno kazen zaradi umora svojega šefa in njegove družine, kazen pa je japonsko sodišče sedaj razveljavilo. Hakamada je vse od leta 2014, ko je bil iz zapora izpuščen, čakal na ponovno sojenje zaradi nepravilnosti med preiskavo, kar vključuje ponarejanje dokazov in izsiljevanje izjav prič. Hakamada je že peta zaprta oseba v japonski povojni zgodovini, ki si je izborila pravico do ponovnega sojenja. V vseh prejšnjih primerih je po ponovnem sojenju prišlo do pomilostitve.

Vlada je s predstavniki javnega sektorja podpisala izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona. Po predlogu zakona bodo med 1. januarjem 2025 in 1. januarjem 2028 v šestih obrokih povišane plače v javnem sektorju, povišanja pa bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Neusklajen ostaja en člen, izjavo pa je podpisalo 30 od 46 reprezentativnih sindikatov. Reforma plač javnega sektorja je ena od ključnih volilnih obljub največje vladne stranke Gibanje Svoboda. Nova kolektivna pogodba za uslužbence javnega sektorja skupaj s končnim dogovorom še ni dokončana, po predvidevanjih pogajalcev jo bodo izoblikovali do konca oktobra. Tako minister za finance Klemen Boštjančič kot predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj sta poudarila, da gre za najbolj kompleksno prenovo plačnega sistema po letu 2008. Kljub temu pa Štrukelj poudarja, da sam predlog predvsem zvišuje plače javnih uslužbencev in ne razrešuje sistemskih težav, ki so prisotne v trenutnem plačnem sistemu.

Izvršni odbor Sindikata občinskih redarjev je soglasno sprejel sklep o preoblikovanju v stavkovni odbor. Sklep so sprejeli zaradi nezadovoljstva poteka pogajanj sindikatov javnega sektorja z vlado, ki so uvrstila občinske redarje v osnovni plačilni razred. V izjavi je izvršni odbor sindikata povedal, da je njihovo delo primerljivo z delom policistov, carinikov in drugih pooblaščenih uradnih oseb. Poleg tega vlada po njihovih besedah nasprotuje pridobitvi dodatka za stalnost, ki pripada osebam stalne postave v sorodnih uniformiranih poklicih, in pravice do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sindikat občinskih redarjev slednje smatra za diskriminatorno. Do teh dodatkov so namreč upravičene vse pooblaščene uradne osebe razen občinskih redarjev.

Vlada je sprejela predlog državnih proračunov za leti 2025 in 2026. Poleg predloga proračunov pa je sprejela tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov z vso povezano dokumentacijo. Vlada mora vso dokumentacijo na obravnavo v Državni zbor poslati najkasneje do prihodnjega torka. Del predlogov proračunov vključuje tudi potrebne spremembe za prenovo sistema plač v javnem sektorju.

Dopoldan je v organizaciji Ambasade Rog pred parlamentom potekala tiskovna konferenca proti deportacijam migrantskih delavcev in s tem povezani birokratski okrutnosti slovenske države. V Ambasadi Rog se borijo proti deportacijam ljudi, ki v Sloveniji živijo že več let, delajo in si ustvarjajo družine. Birokratsko okrutnost, ki jo, tako kot vse prejšne, izvaja tudi sedanja liberalna vlada, opiše eden od ustanovnih članov Ambasade Rog Miha Blažič - N'toko.

Izjava

Smrt sionizmu in liberalizmu, svoboda Libanoncem, Palestincem in migrantom.

OFF je pripravila vajenka Vida, pomagal je Fin.