VaskOFF?

Spodnji dom ruske dume je sprejel zakon, ki spreminja volilno zakonodajo za predsedniške volitve. Po navedbi dume bi s tem uskladili z ustavo Ruske federacije. Nov zakon bo zamejil trajanje vladanja ruskega predsednika na dva mandata. Vendar obstaja izjema za predsednike, ki so to vlogo opravljali pred sprejetjem omenjenega zakona. Tako bi lahko trenutni ruski predsednik Vladimir Putin nastopil svoj nov prvi mandat šele po preteku trenutnega, z vmesnim presledkom skupno že četrtega. S to spremembo zakonodaje bi Putin lahko ostal ruski predsednik vse do leta 2036. Zakon mora potrditi še zgornji dom.

Politična kriza na Slovaškem se zaostruje. Predsednica Zuzana Čaputova  je sprejela odstope pravosodne  ministrice Marie Kolikove  iz stranke Za ljudi, zunanjega ministra in nestrankarskega politika Ivana Korčoka ter ministra za izobraževanje Branislava Gröhlinga, ki je član stranke Svoboda in solidarnost. Hkrati je predsednica k odstopu pozvala premierja in vodjo stranke Običajni ljudje in osebnosti Igorja Matoviča. Predsednik parlamenta in vodja koalicijske stranke Mi smo družina Boris Kollar  je pozval k rešitvi politične krize, ki je nastala zaradi koalicijskega nestrinjanja glede vladnega nakupa ruskega cepiva Sputnik-V. V kolikor se stanje v tednu dni ne bi razrešilo, bi Kollar svojo stranko popeljal iz vladne koalicije in poskušal doseči razpis predčasnih volitev.

Severna Koreja je po poročanju južnokorejske vojske izstrelila dve raketi, ki sta padli v Japonsko morje. Ni še jasno, ali gre za balistične izstrelke, katerih izstrelitev Severni Koreji sicer prepoveduje uredba Združenih narodov. Z izstrelitvijo je severnokorejski vrhovni voditelj Kim Džong Un odgovoril na skupne vojaške vaje Združenih držav Amerike in Južne Koreje ter tako prvič v mandatu ameriškega predsednika Joeja Bidna z izstrelki izzval njegovo administracijo. Ta že nekaj časa zaman skuša pritegniti azijsko državo k ponovnim pogajanjem, vendar Severna Koreja v zameno za to zahteva ukinitev sankcij in končanje skupnih vojaških vaj z Južno Korejo. 

Tajvan je pričel z razvojem in proizvodnjo izstrelkov dolgega dometa. Gre za nadaljevanje modernizacije tajvanskih oboroženih sil, ki služi kot odgovor na povečano prisotnost kitajske mornarice v Južnokitajskem morju in vsakodnevne vdore v tajvanski zračni prostor. Z uporabo izstrelkov bi Tajvan dobil možnost povračilnega napada ob morebitnem napadu s strani Kitajske. Ta ima Tajvan za svojo uporno provinco in ima njegovo ponovno priključitev za enega osrednjih strateških ciljev. Združene države Amerike se v luči rastočih napetosti med velesilama ponovno bolj aktivno vključuje v obrambo Tajvana, kar znotraj Pentagona imenujejo “Utrdba Tajvan”. 

Virginija je postala 23. zvezna država Združenih držav Amerike  in prva država ameriškega juga, ki je odpravila smrtno kazen. Spremembo zakonodaje je izpeljala demokratska stranka, ki ima večino tako v senatu kot tudi v delegatskem domu. Demokratski guverner Virginije Ralph Northam  je ob podpisu zakonodajne spremembe povedal, da je najstrožjo kazen nesmiselno uporabljati, če ni zanesljivo dokazane krivde in  enakosti pred zakonom. Republikanska stranka je odpravi smrtne kazni nasprotovala in si prizadevala, da bi ostala v veljavi za najhujše zločine.

Kenijska vlada je ukazala zaprtje dveh begunskih taborišč Dadaab  in Kakuma  na severu države in dala visokemu komisariatu Organizacije združenih narodov za begunce, ki upravlja s taboriščema, dva tedna časa za pripravo strategije za preselitev tam nastanjenih ljudi. V obeh taboriščih je trenutno več kot 410 tisoč beguncev, ki večinoma prihajajo iz Somalije in Južnega Sudana. Te bi ob zaprtju brez zagotovitve nadomestnih nastanitev kenijska vlada napotila proti meji s Somalijo. Državi trenutno nimata najboljših odnosov, saj že od decembra lani nimata diplomatskih stikov in sta v sporu zaradi pomorske demarkacije, vendar Kenija zavrača trditve, da sta zaprtje begunskih taborišč in selitev beguncev na kenijsko-somalsko mejo povezani z odnosom med državama.

Indija je odredila prepoved izvoza cepiva za COVID-19, da bi lažje precepila lastno prebivalstvo. Indija je do sedaj izvozila okoli 60 milijonov odmerkov cepiv, kar je več, kot jih je razdelila med svoje državljane. Največji proizvajalec cepiv na svetu, Serum Institute of India, je objavil, da bi lahko ukrep ostal v veljavi tudi dva do tri mesece. Omenjena zaustavitev bi otežila predvsem izvedbo mednarodnega programa Covax, po katerem bi v letu 2021 razdelili dve milijardi cepiv, od katerih naj bi približno polovico izdelali prav v Indiji. 

Koalicijske sile v Jemnu pod vodstvom Savdske Arabije so dovolile vstop štirih tankerjev v jemensko pristanišče Hodeida, ki je pod nadzorom hutijskih sil. Pristanišče je pod okriljem hutijskih sil, ki jih podpira Iran. Te se s savdsko koalicijo že šest let borijo za nadzor nad državo. Hutijski predstavniki pogojujejo sprejetje savdskega premirja s končanjem koalicijske pomorske in zračne zapore. 

V državnem zboru že drugi dan poteka interpelacija ministra proti kulturi, khm, za kulturo Vaska Simonitija. Razpravo so tako kot včeraj tudi danes zaznamovali verbalni obračuni in prekinitve ...

izjava

... ter ministrov odhod iz dvorane po naslednji retoričnem izvajanju.

izjava

Seveda ni šlo brez skokov v preteklost ...

izjava

Glasovanje o interpelaciji je predvideno v kratkem. Da bi uspela, mora interpelacijo podpreti 46 poslancev; podporo so poleg opozicijskih strank, zbranih okoli preživete iniciative Koalicije ustavnega loka, napovedali še poslanci SMC, Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, medtem ko so poslanci DeSUS-a razdeljeni – Jurij Lep bo glasoval za, Robert Polnar proti. Štejoč omenjeno kombinatoriko, imajo podporniki interpelacije zagotovljenih 43 glasov. Odločilno bi tako lahko bilo glasovanje treh preostalih DeSUS-ovih poslancev, Franca Jurše, Branka Simonovića in Ivana Hršaka. O končnem rezultatu vas bomo obvestili, takoj ko bo znan.

ODPOVED: OFF je pripravil Dominik, interpelacijo je spremljal Žiga.