4. 7. 2025 – 14.00

Veliki čudoviti OFF

Audio file
Vir: TJ
Trump niža davke bogatim, Rusija priznava Talibane, Avstrija deportira v Sirijo, referendum o oboroževanju
Vir: Flickr; All Creative Commons
Audio file
31. 12. 2024 – 17.00
Odnos med Pakistanom in Afganistanom

Afganistanska vlada je sporočila, da je Rusija kot prva država na svetu priznala Talibane kot vodje države. Rusija je talibansko vlado priznala v želji po večjem gospodarskem sodelovanju, prav tako želi nuditi pomoč na področju boja proti terorizmu in tihotapljenju drog. Rusija je v zadnjih letih večkrat pokazala interes za Islamski emirat, saj je pred dobrima dvema mesecema Talibane odstranila s seznama terorističnih organizacij ter v državo sprejela ambasadorja kot predstavnika talibanske vlade v Rusiji.

Spodnji dom kongresa Združenih držav Amerike je z 218 glasovi proti dvesto štirinajstim sprejel tako imenovani »veliki, čudoviti zakon«. Zakon predstavlja temelj vladanja predsednika Donalda Trumpa, saj predvideva zmanjšanje obdavčitve najbogatejšega enega odstotka državljanov. Hkrati predvideva večdesetmilijardno povečanje izdatkov za represivne organe, kot je Urad za imigracijo in carine, bolje znan kot ICE. Zakon omogoča tudi dvig zgornje meje dolga za dobre štiri bilijone evrov. Da si bo država lahko privoščila vse davčne olajšave za bogate, bo zakon zmanjšal financiranje že tako podhranjenih socialnih storitev, kot sta zdravstveno zavarovanje za gospodinjstva z nizkimi dohodki in pomoč v obliki bonov za hrano. Najrevnejši, ki bodo ostali brez zdravstvenega zavarovanja ter bonov za hrano, bodo po ocenah Centra za davčno politiko letno prejeli nekaj manj kot 130 evrov davčnih olajšav, medtem ko bodo najbogatejši na leto bogatejši za skoraj deset tisoč evrov.

Vir: Flickr, Hamed Saber, CC BY 2.0
Audio file
23. 6. 2025 – 17.00
Združene države Amerike napadle Iran

Ostajamo v Ameriki. Združene države Amerike so iz Kolumbije odpoklicale glavne diplomatske predstavnike, čemur je sledil recipročen ukrep Kolumbije. Ameriško notranje ministrstvo je odpoklic utemeljilo na nejasni trditvi, da so najvišji predstavniki kolumbijske vlade izrekli »neutemeljene in zavržne izjave«. Kolumbijski preiskovalci so namreč ta teden odprli preiskavo načrta, s katerim so nekateri kolumbijski in ameriški politiki želeli odstaviti kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Petro je že dalj časa v sporu z ameriškimi kolegi, saj so Združene države konec januarja že začasno ukinile konzularne storitve zaradi Petrove zavrnitve, da bi ameriška vojaška letala direktno vračala kolumbijske migrante.

Vir: Kolaž, delo avtorice
Audio file
6. 1. 2025 – 17.00
Avstrijski konservativci v sodelovanje s skrajno desnico

Avstrija je kot prva evropska država po 15 letih deportirala sirskega državljana v Sirijo. Gre za prvo osebo, ki je bila po padcu vladavine Bašarja Al Asada v Siriji deportirana v to državo. Po besedah avstrijskega notranjega ministrstva je bil deportirancu zaradi nenavedenega zločina leta 2018 odvzet status begunca. Evropske države trdijo, da je državljanska vojna, po tem ko so oblast prevzele milice s Hajat Tahrir al Šamom na čelu, prešla v fazo mirovanja in je zato Sirija varna za vračanje sirskih beguncev. Na drugi strani avstrijske nevladne organizacije svarijo, da ni zanesljivih informacij o tem, kako bo nova oblast sprejela povratnike. Hkrati lahko deportacija predstavlja precedens, ki bi še posebej koristil Nemčiji, ki med evropskimi državami prednjači v številu sirskih beguncev.

Pakistanska vojska je sporočila, da je ponoči ubila trideset oboroženih borcev, ki so poskušali prečkati mejo iz Afganistana. Gre za drugi dogodek s smrtnimi žrtvami v pakistanskem okrožju Severni Vaziristan, potem ko je prejšnji teden v istem okrožju domnevni pripadnik pakistanske veje Talibanov v samomorilskem napadu ubil 16 pakistanskih vojakov. Pakistanske oblasti so za napade obtožile Indijo, ki, kot trdijo, prek Afganistana in pakistanskih talibanov poskuša destabilizirati državo.

Vir: Protestografija
Audio file
30. 6. 2025 – 17.00
Veliki protest v Beogradu, aretacije študentov in blokade cest proti aretacijam

Srbski študentje so včeraj zvečer prebivalce Beograda, Niša in Novega Sada pozvali k popolni blokadi zaradi policijskega nasilja, ki se stopnjuje od sobotnega vidovdanskega protesta v Beogradu. Blokadam mesta so se pridružili še študentje in prebivalci mest Novi Pazar, Čačak, Kragujevac, Valjevo in Užice. Vse blokade glavnih mestnih prometnic so se začele že zgodaj zjutraj, v času največje vročine pa bodo ponekod začasno prekinjene. V zadnjih 24 urah je policija pridržala več protestnikov, med njimi tudi študenta Naravoslovne fakultete v Novem Sadu in maturanta beograjske matematične gimnazije. V kraju Smederevo je voznik avtomobila zbil enega od protestnikov in ga 200 metrov vozil na pokrovu motorja. Medtem je hrvaško zunanje ministrstvo svojim državljanom odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Razlog za to so kritike ravnanja srbske policije s hrvaškimi državljani na meji in na protestih v Srbiji. Srbski mejni policisti so namreč po trditvah hrvaškega zunanjega ministrstva več hrvaškim državljanom neupravičeno zavrnili vstop v Srbijo.

Vir: Flickr, All Creative Commons
Audio file
27. 6. 2025 – 17.00
Odločitve, sprejete na vrhu Nata, in slovenska obrambna resolucija

Na današnji seji državnega zbora poslanci glasujejo o predlogih sprememb in dopolnitvah zakona o zaščiti živali, zakona o osnovni šoli ter zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot zadnjo točko na dnevnem redu poslanci obravnavajo še Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, ki ga je vložila poslanska skupina Levica. Poleg predlagateljice referendum podpirajo še samooklicani Socialni demokrati, namero podpore referendumu pa je izrazil tudi poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič. V Levici računajo tudi na podporo svojega nekdanjega poslanca, socialista Mihe Kordiša, ki je sicer v parlament s pomočjo državljanov vložil predlog za referendum z drugačnim vprašanjem, ki ne omogoča nadaljnjega kupovanja orožja za Nato pakt. Njegov predlog za razpis referenduma je predviden za sejo čez slaba dva tedna. Za razpis referenduma bi podporniki potrebovali vsaj 46 glasov, kar pomeni ali več glasov Gibanja Svoboda ali pa glasove referendumu še manj naklonjene opozicije.

Mestna občina Maribor je sklenila sodno poravnavo z Zvezo mariborskih športnih društev Branik, po kateri bo za 1,5 milijona evrov odkupila njihov 10-odstotni delež in tako postala 100-odstotna lastnica nepremičnin na območju športnega parka Ljudski vrt. Vrednost nepremičnin, ki vključujejo nogometni stadion, teniška igrišča in dvorano Lukna, je ocenjena na 23,1 milijona evrov. Občina trdi, da bo zdaj lažje pridobivala državna in evropska sredstva za vlaganja v infrastrukturo, prav tako si obeta lažjo izgradnjo garažne hiše. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi