Ameriško polnočno kladivo
Devet dni po napadu izraelske vojske na iranske jedrske in vojaške objekte so se obstreljevanju Irana pridružile tudi Združene države Amerike. Ameriška vojska je v soboto izvedla operacijo Midnight hammer oziroma Polnočno kladivo, v okviru katere je napadla tri glavne iranske jedrske objekte Fordov, Natanz in Isfahan. Ameriški predsednik Donald Trump je misijo označil za spektakularen vojaški uspeh, jedrska poslopja pa so po njegovo popolnoma in v celoti uničena. Trumpov predsednik združenega štaba ameriških oboroženih sil Dan Caine je sicer dejal, da obseg škode še ni znan, a da je uničenje obsežno. Škodo je na vseh treh objektih potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo, krajše IAEA, ki pa je še navedla, da na poslopjih ni zaznala uhajanja radioaktivnih snovi. Namestnik političnega direktorja iranske državne radiotelevizije Hasan Abedini je po napadih za televizijo povedal, da Iran ni utrpel večje škode, saj so material že pred nekaj časa odpeljali. Trump je sicer prejšnji četrtek napovedal, da se bo v roku dveh tednov odločil, ali bodo ZDA napadle Iran, bombardiranje pa je sledilo dva dni kasneje. Docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc komentira, da se je ameriška vojska za napad odločila, da bi prehitela diplomatske poskuse Združenega kraljestva, Francije in Nemčije.
Izjava
Z operacijo Polnočno kladivo je ameriška vojska začela v noči s petka na soboto, ko je skupina bombnikov vzletala iz vojaške baze v Missouriju. Del skupine je letel zahodno proti Tihemu oceanu, glavni del, sestavljen iz sedmih bombnikov B-2, pa je 18 ur letel vzhodno proti Iranu. Ko so letala vdrla v iranski zračni prostor, je ameriška podmornica proti infrastrukturi v Isfahanu izstrelila več kot dva ducata izstrelkov tipa Tomahawk. Ameriška vojska je sporočila, da so bombniki na preostala dva jedrska objekta odvrgli štirinajst bomb GBU-57, znanih kot uničevalci bunkerjev. Uničevalci so zasnovani tako, da pred eksplozijo prodrejo globoko v zemljo. Caine je dejal še, da iranska zračna obramba ameriških letal ni zaznala. Šterbenc pojasni, da ima Iran zaradi zahodnih sankcij zastarelo letalsko floto in protizračno obrambo.
Izjava
Sogovornik pojasni, da je sionistična tvorba Izrael v lanskih napadih uničila iranske protizračne sisteme S-300, ki jih je Iran kupil od Rusije.
Izjava
Ameriška vojska je v napadih ciljala tri jedrske objekte. V Isfahanu je središče za jedrsko raziskovanje in proizvodnjo, v okviru katerega delujejo obrati za proizvodnjo goriva in obrat za predelavo urana. Vodja agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je dejal, da je ameriška imperialistična vojska zadela vhode v predore, v katerih je shranjen obogateni uran. V Natanzu, največjem iranskem kompleksu za bogatenje urana, je ameriška vojska zadela obrat za bogatenje urana. Natanz je bil na prvi dan zadnjega obstreljevanja tudi tarča izraelskih napadov. Sionistična tvorba je takrat napade utemeljevala, češ da so namenjeni odpravljanju grožnje Irana, ki bo kmalu izdelal jedrsko bombo. Iranske oblasti trdijo, da je jedrski program namenjen civilnim potrebam, IAEA pa je zavrnila obtožbe, da so iranske oblasti blizu izdelave jedrske bombe.
Tretji napadeni objekt je bil Fordov, ki je bil sprva zgrajen kot vojaški kompleks za Islamsko revolucionarno gardo in je po poročanju več medijev globoko pod zemljo. V Fordovu je obrat za bogatenje urana, v katerem je IAEA odkrila uranove delce blizu 90-odstotne obogatitve, primerne za izdelavo orožja, a so iranske oblasti ugotovitve zavrnile. Grossi je po ameriških napadih ocenil, da razsežnosti škode v podzemeljskem poslopju Fordov ni možno določiti, a je predvidoma zelo velika. Danes je kompleks napadla tudi sionistična vojska, iranska vojska pa je raketirala severni del ozemlja, ki ga nadzira Izrael, in Tel Aviv. Po ameriških napadih je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da bo Iran preučil vse potencialne odgovore in da se do izvedbe povračilnih ukrepov ne bo vrnil k diplomaciji. Več o potencialnih povračilnih ukrepih sogovornik.
Izjava
Iranski parlament je v odziv na ameriško bombardiranje izglasoval zaprtje Hormuške ožine za ladijski promet. Dva tankerja, eden pod zastavo Marshallovih otokov in eden pod zastavo Hongkonga, sta se po odločitvi iranskega parlamenta pred ožino obrnila sama. Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije skozi ožino pluje petina svetovne porabe nafte. Kljub potrditvi zaprtja ožine mora odločitev potrditi še državni Vrhovni svet za nacionalno varnost. Šterbenc pove, da bi z zaprtjem ožine Iran ponovno postal tarča za ameriške napade.
Izjava
Po izvedenih napadih je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da z operacijo niso želeli opraviti spremembe režima. Toda predsednik Trump je zatem na družbenem omrežju Truth Social objavil, češ zakaj pa ne. Na Trgu revolucije v Teheranu se je v protest proti ameriškim napadom zbralo več tisoč ljudi. Šterbenc razloži, da so ameriški in izraelski napadi spodbudili homogenizacijo iranskega prebivalstva v podporo državnim oblastem.
Izjava
Šterbenc meni, da ZDA želijo z omenjanjem spremembe režima pravzaprav spodbuditi državljansko vojno v Iranu.
Izjava
Pred začetkom izraelskih napadov na Iran so med ameriškimi in iranskimi oblastmi potekala pogajanja glede novega sporazuma o iranskem jedrskem programu. Dan po prvih napadih sionistične vojske na Iran pa je iranski zunanji minister Aragči dejal, da šestega kroga pogajanj, ki bi moral potekati v Omanu, ne bo. Sogovornik vrnitve k diplomaciji ne vidi.
Izjava
Združenim državam Amerike podpiranje izraelskega genocidnega pohoda v Gazi in napadov sionistične vojske na Iran ni več zadostovalo. S pridružitvijo izraelskim napadom je Trump zopet obudil dolgoletno ameriško tradicijo direktnega posredovanja in vmešavanja na Bližnjem vzhodu.
Komentarji
No, vsekakor bo potrebno za kakšen presežen prispevek na vojaške tematike potrebno nekaj več kot klicanje docenta (sicer diplomanta politologije, torej gospod ni niti obramboslovec) na Fakulteti za managment UP in nekaj več kot citiranje iranskih in ameriških vojaških uradnikov. V bistvu je potrebno - paradoksalno - čisto malo logike in veliko manj senzacionalizma, ki je obnorel mainstream svetovne medije, ki so mimogrede - vojni zločinlci, sostorilci v pokrivanju in prikrivanju početja svetovnega policaja v službi AIPAC-a in tako torej irelevantni- a žal je tudi APR RŠ v trenutni formi vedno bolj. Predlagam, da pokličete svoje nekdanje / starejše sodelavce, da vas malo usmerijo, radikalizirajo v nekaj več, kot edgy imenovanje Izraela za sionistično tvorbo. No nazaj na temo - komot se da izbrskat, da je kompleks v Fordovu postavljen med 80 in 90 metrov globoko, nihče tukaj ne ve zares, koliko. Kot drugo se da izbrskat, da je podzemni doseg GBU-57 maksimalno 61 metrov. To bi bilo vredno izbrskat in konkretno napisat, ne pa zgolj ponavljat, kar trobi Reuters. Prav tako ne morejo GBU-57 ustvariti pretirane škode na podlagi kinetične energije, saj proti tlem padajo brez lastnega pogona. In nenazadnje - GBU-57 nosi v sebi relativno malo eksplozivnega polnjenja, nekaj več kot 2 000 kg, kar je v bistvu manj kot določene površinske bombe. In ker je preciznost bombe omejena na nekaj metrov tudi magičnih 7 bomb, ki naj bi jih Američani odvrgli v svoji spektakularni akciji, ne bi doseglo svojega namena - jih vseh sedem odvržti na isto mesto in doseči 150% globinskega potenciala GBU-57, kjer naj bi bil objekt Fordov. Poleg tega se je Iran hvalil, da ima v omenjenem objektu že več kot 1000 centrifug za bogatenje urana, torej bi bilo sevanje ob zadetku gotovo zaznano. Lep pozdrav in prosim brez zamer, želim si le, da bi bil vsaj Radio Študent varen pred eno in isto brezoblično, namerno disinformirajočo ponavljanko, ki jo gledamo praktično povsod.
Komentiraj