Policija je uničila tabor propalestinskih protestnikov na kampusu javne Kalifornijske univerze v Los Angelesu. Protestniki zahtevajo, da finančni sklad univerze umakne svoje investicije v Izraelu. Med policijsko akcijo je bilo slišati številne glasne eksplozije granat za omamljanje. Vsaj enega študenta je policija poškodovala s strelom gumijastega naboja v obraz, aretirala pa je več kot 130 ljudi. Policija je v zadnjih dneh posredovala tudi na kampusih drugih univerz, med drugim Univerze Dartmouth in javne Teksaške univerze v Dallasu. Število aretiranih na protestih po Združenih državah Amerike v zadnjih dveh tednih se je povzpelo na več kot 2000. Na proteste se je odzval tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je dogajanje komentiral z besedami, da mora prevladati red. O propalestinskih protestih in odzivu univerz ter policije prisluhnite v današnjem Kultivatorju, za katerega je dogajanje komentiral novinar David Griscom.

Izjava

Turško trgovinsko ministrstvo je sporočilo, da prekinja vso trgovino z Izraelom. Z Izraelom Turčija ne bo trgovala, dokler izraelska vlada ne bo dovolila neprekinjene in zadostne dobave humanitarne pomoči v Gazo, trdijo na ministrstvu. Izvoz v Izrael je Turčija omejila že minuli mesec, ko so izraelske oblasti zavrnile turško letalsko dostavljanje pomoči v Gazo. Med glavne izvozne produkte Turčije v Izrael sodijo železo, aluminij in avtomobili. Iz Izraela je Turčija uvažala predvsem rafinirano nafto, kemične proizvode in nepredelane kovine. Trgovinska izmenjava med Turčijo in Izraelom je lani znašala slabih sedem milijard evrov. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je dejal, da turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan z blokado pristanišč krši mednarodne trgovinske sporazume. Erdoğan, ki svojo propalestinskost sicer izraža predvsem na retorični ravni, se po mnenju Kaca vede kot diktator.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je potrdil, da so ruski vojaki prispeli v letalsko vojaško bazo v Nigru, v kateri so stacionirani ameriški vojaki. O tem je po neimenovanem viru najprej poročal Reuters, Austin pa je novico potrdil z besedami, da so Rusi v ločenem delu baze in nimajo dostopa do ameriških vojakov ali opreme. Gre za letalsko bazo v prestolnici Niamey, ki so jo uporabljali ameriški in francoski vojaki. Da je v sahelsko državo prispelo več ducatov ruskih vojaških inštruktorjev, so nigrski državni mediji poročali pred dobrima dvema tednoma. Po neuradnih in nepreverjenih informacijah Reutersa bo v Nigru okrog 60 ruskih vojakov. Francoze je vojaška hunta, ki je oblast prevzela lanskega julija, iz države že vrgla. Američani se s hunto še pogajajo, kako bo umik potekal. Za ameriške interese v regiji je od baze v Niameyju pomembnejša tista v osrednjem Nigru, v mestu Agadez. Tam imajo okrog 1000 vojakov, iz baze pa z droni nadzirajo širšo regijo.

Potem ko je v začetku tedna policija aretirala na stotine kmetov, ki nasprotujejo državni politiki pri odkupu pšenice, je pakistanski premier Šehbaz Šarif ustanovil vladni komite za preiskavo tega, kako je država nakopičila velike zaloga žita, ki sedaj povzročajo nizke cene. Lani in v začetku letošnjega leta je država uvozila več milijonov ton žita. Te zaloge naj bi zagotovile stabilnost cen in zanesljivost oskrbe, saj Pakistan potrebuje okoli desetino več pšenice, kot je uspe pridelati. Prejšnja vlada, ki jo je prav tako vodil Šarif, je tik pred koncem svojega mandata lani poleti sprejela odločitev o uvozu dodatnih količin pšenice. Cene so bile takrat visoke, saj so Pakistan leta 2022 prizadele hude poplave. Toda velike zaloge pšenice so se izkazale za nepotrebne, saj pakistanski kmetje letos pričakujejo dober pridelek. Ker so državna skladišča že polna uvoženega žita, se je vlada odločila, da bo od domačih kmetov kupila bistveno manj pšenice kot pretekla leta. Zato morajo kmetje, predvsem v provinci Pandžab, kjer potekajo tudi najbolj množični protesti, žito prodajati na trgu in po nizkih cenah. Kmetje od vlade zahtevajo, da z odkupom pridelka, kar je uveljavljena politika v podobnih situacijah, podpre cene žita in s tem njihove prihodke. Vlada zaenkrat za to ni pokazala interesa, saj bi tak ukrep ne le obremenil državni proračun, ampak tudi dvignil cene hrane za tiste državljane, ki se ne preživljajo s kmetijstvom.

Na domačih tleh nekdanjih kolonizatorjev Pakistana, v Angliji in Walesu, je torijska stranka na lokalnih volitvah dobila nov udarec. Po delnih rezultatih je izgubila večino v vsaj treh lokalnih svetih, medtem ko so laburisti pridobili večino v vsaj treh dodatnih svetih. Po preštetih glasovih za 40 od 107 svetov, kjer so potekale volitve, so torijci skupno izgubili skoraj polovico vseh svetniških mest, ki so jih doslej obvladovali. Pridobili so predvsem laburisti, nekaj malega pa tudi liberalci in zeleni. Torijski stranki, ki na državni ravni vlada s premierjem Rishijem Sunakom, lokalne volitve ne obetajo uspeha na parlamentarnih volitvah v začetku naslednjega leta.

V Bratislavi so potekali množični protesti proti vladni reformi javne radiotelevizije. Vladna koalicija, ki jo vodi premier Robert Fico, je reformo potrdila pred dobrim tednom, parlament naj bi o njej odločal junija. Reforma bi pravno ukinila trenutno slovaško RTV in jo nadomestila z novo, katere upravni svet bi imenovali na ministrstvih za kulturo in finance ter v parlamentu. Fico je moral leta 2018 s premierskega stolčka odstopiti zaradi protestov po umoru novinarja Jána Kuciaka. Tega so ubili morilci, povezani z italijansko mafijo, končni motiv naročnikov umora pa ni bil nikoli razrešen. Kuciak je v času smrti preiskoval povezave med italijansko mafijo ter posamezniki blizu Fica in njegove stranke Smer. Po povratku na oblast ima Fico sovražen odnos do večine medijev in med drugim zavrača kakršnokoli komunikacijo s štirimi večjimi medijskimi hišami, ki jih obtožuje zavajanja javnosti.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici za dan svobode medijev sporočila, da morata novinarski poklic in profesionalno novinarstvo v družbi spet dobiti pravo veljavo. Na Ministrstvu za kulturo so zato pripravili nov Zakon o medijih, ki po njenih besedah »naslavlja številne probleme medijskega prostora«. Predlog zakona, ki ga je ministrica označila za sodobnega in ambicioznega, bo po njenem zagotovil večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev. Za kaj takega na ministrstvu ne smejo pozabiti na tretji medijski sektor od politike in trga neodvisnih medijev, ki po obstoječem zakonu in javni različici predloga novega ostaja neopredeljen in zato prepreden z delovanjem političnih, predvsem lokalnih, in finančnih interesov tržno nerentabilnih glasil.

Vir fotografije: Muhammad Ahmed, creative commons