Vokolubar OFF

Aktualno-politična novica
21. 12. 2021 - 15.00
 / OFF

O ponovni nevarnosti visokih najemnin v Berlinu
 / 25. 5. 2021
Poslanci berlinskega parlamenta so s 84 glasovi za, 52 proti in dvema vzdržanima nekdanjo ministrico za družino iz vrst socialdemokratov Franzisko Giffey izvolili za novo berlinsko županjo, s čimer je postala sploh prva ženska na tem položaju v zgodovini. Njeno imenovanje je omogočila koalicija SDP z Zelenimi in Levico, ki se je oblikovala po septembrskih deželnih volitvah. Giffey v svojem programu namenja veliko pozornosti stanovanjski politiki. Obljublja gradnjo dvesto tisoč novih stanovanj do leta 2030, zaradi česar naj bi upadle visoke cene najemnin. Giffey bo skušala na najemniški trg poseči tudi z oblikovanjem posebne komisije – ta bo preučila možnost razlastitve velikih nepremičninskih podjetij, ki imajo v lasti šestino vseh najemniških stanovanj v Berlinu. To je približno 240 tisoč od 1,4 milijona stanovanj v najemu. O razlastitvi so na pravno nezavezujočem referendumu Berlinčani odločali septembra, ko se je zanjo izreklo 56 odstotkov volivcev, dosežen pa je bil tudi kvorum, potreben za veljavnost referenduma, ki znaša 25 odstotkov.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so v okviru preiskave, ki jo vodijo proti nekdanjemu predsedniku Petru Porošenku, tega uradno osumile izdaje. Državni preiskovalni urad Porošenka sumi, da je v času svojega predsedniškega mandata v letih 2014 in 2015 samooklicanima ljudskima republikama Donetsk in Lugansk pomagal prodati za približno 50 milijonov evrov premoga, ki je končal v Kijevu. S tem naj bi zagrešil kaznivi dejanji izdaje in pomoči terorističnim organizacijam, kot ukrajinske oblasti označujejo doneške in luganske proruske separatiste. Zaradi prodaje sta v preiskavo zajeta tudi tedanji minister za energijo Volodimir Demčišin in zdajšnji poslanec Viktor Medvedčuk, tajkun z dobrimi povezavami z uradnim Kremljem. V primeru obsodbe grozi trojici do 15 let zapora in zaseg imetja.

V Porošenkovi stranki Evropska solidarnost so preiskavo proti svojemu predsedniku označili za politično motivirano, češ da je bilo trgovanje z območji, ki so pod nadzorom separatistov, v celoti prepovedano šele leta 2017, torej dve leti po očitanih kaznivih dejanjih. Porošenko, ki ga je na zadnjih predsedniških volitvah porazil Volodimir Zelenski, je prejšnji teden zapustil Ukrajino, a naj bi se v državo po navedbah Evropske solidarnosti vrnil po praznovanju novega leta.

Tigraj in etiopska država po skoraj letu dni državljanske vojne
 / 8. 10. 2021
Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, krajše TPLF, je naznanila umik iz regij Amhara in Afar, ki mejita na Tigraj na severu Etiopije. Predsednik TPLF Debretsion Gebremichael je v pismu Organizaciji združenih narodov zapisal, da bo umik odločilen korak k miru. Obenem je pozval k vzpostavitvi območja prepovedi letenja nad Tigrajem ter vpeljavi embarga na orožje v Etiopiji in sosednji Eritreji. Gebremichael se je zavzel tudi za sprožitev mehanizma OZN za zagotavljanje nadzora nad oboroženimi silami, ko se bodo te umaknile iz regije.

Čeprav se zdi, da bi umik TPLF lahko pomenil pripravljenost na sklenitev premirja, ki bi vsaj presekal, če že ne zaključil trinajstmesečne državljanske vojne, za zdaj še ne kaže, da je volja za prenehanje vojskovanja obojestranska. Tiskovna predstavnica etiopskega premierja Abija Ahmeda, Billene Seyoum, je naznanitev, da se bodo tigrajske čete umaknile v Tigraj, označila za krinko, s katero želi TPLF odvrniti pozornost od vojaških porazov. Po njenih besedah obstaja v Amhari več »žepov«, od koder se TPLF ni umaknila, hkrati pa tudi več front, na katerih želi tigrajska vojska ponovno zanetiti spor.

Vse od belgijskega kolonializma do aktualne vlade v DR Kongo
 / 3. 4. 2019
V spopadih med protestniki in policijo v Gomi, prestolnici province Severni Kivu v Demokratični republiki Kongo, je bilo ubitih več ljudi, potem ko je na barikadah prišlo do streljanja. Protestni shod je potekal v luči že dlje časa trajajočih nestabilnih varnostnih razmer, ki naj bi kongovsko vlado prisilile, da sosednjo Ruando zaprosijo za napotitev njenih pripadnikov policije in vojske na območje. Provinci Severni Kivu in Ituri sta namreč pogosta tarča napadov različnih oboroženih skupin, zaradi česar so kongovske oblasti maja razglasile izredne razmere, kar je vojski omogočilo prevzem ključnih civilnih položajev. Pogostost vdorov milic se kljub temu ni zmanjšala, zato so protestniki pozvali k ponovnemu premisleku o strategiji varovanja provinc. Za to mora po njihovem mnenju poskrbeti Kongo sam, brez vpletenosti Ruande. Državi sta prejšnji teden podpisali sporazum o preprečevanju tihotapljenja, kar je še okrepilo sumničavost prebivalcev Severnega Kivuja in Iturija. Kongovska vlada sicer zanika navedbe, da to povečuje verjetnost, da se na ozemlju Konga znajdejo ruandski policisti in vojaki.

Senat ameriškega kongresa je za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Sloveniji potrdil Jamie Linder Harpootlian. Imenovanje soproge demokratskega senatorja Južne Karoline Dicka Harpootliana je julija predlagal predsednik Joe Biden, potrjena pa je bila ob robu obiska slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja v Washingtonu, na katerem se je srečal z Anthonyjem Blinknom. Linder Harpootlian bo v Ljubljani nasledila Lyndo Blanchard, ki je januarja, ob koncu mandata nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, odstopila s položaja.

O podražitvah energentov, sploh elektrike
 / 14. 10. 2021
Vlada je pripravila predlog, po katerem naj bi družba Gen energija v Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja njenih radioaktivnih odpadkov iz NEK prihodnje leto vplačevala po 0,012 evra za prevzeto kilovatno uro proizvedene električne energije. Za prevzeto megavatno uro bi to pomenilo zvišanje z zdajšnjega 4,8 evra na 12 evrov, kar bi bilo dovolj za kritje stroškov vseh dejavnosti programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva. Upoštevajoč lani proizvedeno električno energijo v NEK-u bi Gen energija z novo vrednostjo vplačil v omenjeni sklad od 1. januarja prihodnje leto na letni ravni vplačala skoraj 36 milijonov evrov. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je danes ponoči prestal že drugo interpelacijo in tako ostaja na položaju. Za interpelacijo je glasovalo 44 poslancev, proti pa 37. Predlagateljem interpelacije iz Koalicije ustavnega loka sta za njen uspeh tako zmanjkala dva glasova.

Razprava je sicer trajala kar šestnajst ur – dovolj, da je se je našel čas tudi za ustvarjanje predbožičnega vzdušja. Prisluhnimo izseku.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.