Na poljskih parlamentarnih volitvah je zmagala konservativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost, krajše PiS, ki je po podatkih vzporednih volitev prejela skoraj 37 odstotkov glasov. Drugo mesto je zasedla Državljanska koalicija pod vodstvom nekdanjega premierja Donalda Tuska z okrog 31 odstotki. Uradnih rezultatov še ni, saj glasove še preštevajo, ampak je že zdaj jasno, da je vladajoča stranka v parlamentu izgubila absolutno večino. O novi vladni koaliciji bo tako odločala tretjeuvrščena Tretja pot, ki je prejela prek 13 odstotkov glasov. Krščansko-neoliberalna stranka je na volitvah nastopala iz opozicije, a koalicija z vladajočim PiS-om ni izključena. Donald Tusk bo za večino poleg Tretje poti potreboval še poslance socialdemokratske Levice, ki je prejela prek 8 odstotkov glasov. Parlamentarni prag je prestopila še ultranacionalistična Konfederacija svoboda in neodvisnost. Sestava nove poljske vlade je pomembna predvsem za bruseljske birokrate, saj se je vladajoči PiS z Evropsko komisijo zapletel v več sodnih sporov, denimo o neodvisnosti poljskega sodstva. Donald Tusk pa je kot nekdanji predsednik Evropskega sveta zvest tako imenovanim evropskim vrednotam. Rezultate volitev komentira Gavin Rae , sociolog iz Varšave.

Izjava

Na parlamentarnih volitvah je bila udeležba volivcev skoraj 73-odstotna, kar je od padca Sovjetske zveze poljski rekord. Istočasno z volitvami je potekal tudi referendum s štirimi vprašanji, ki ga je vladajoča stranka razpisala z namenom mobilizacije volivcev. Rezultati referenduma ne veljajo, saj se ga je udeležilo okrog 40 odstotkov volivcev in torej ni bil izpolnjen 50-odstotni kvorum. O volitvah in referendumu na Poljskem poglobljeno v OFFsajdu ob petih.

Na državni ravni vladajoča konservativna grška stranka Nova demokracija je v drugem krogu lokalnih volitev doživela poraz. Izgubila je župana v obeh največjih mestih, Atenah in Solunu, prav tako pa ji ni uspelo dobiti svojega guvernerja v Tesaliji. Pred volitvami je premier Kiriakos Micotakis napovedal zmago v vseh 13 grških regijah. Nova demokracija pa je v prvem krogu volitev podprla sedem guvernerskih kandidatov, ki so zmagali. V drugem krogu je Nova demokracija uspela obdržati le guvernerja na Peloponezu, v petih regijah pa je izgubila. V Atenah je s skoraj 56 odstotki glasov župan postal strojni inženir in profesor energetske politike Haris Doukas, kandidat socialdemokratskega Pasoka. Premagal je Kostasa Bakojanisa, premierjevega nečaka in dosedanjega župana Aten. V Solunu je novi župan postal neodvisni kandidat Stelios Angeludis, ki ga je prav tako podprl Pasok. Tudi v Solunu je doslej vladal župan Nove demokracije. V Tesaliji je novi guverner postal Dimitris Koretas, ki sta ga podprla tako Pasok kot Siriza. Premagal je odhajajočega guvernerja Nove demokracije, Kostasa Agorastosa. 

Na referendum so šli tudi v Avstraliji. Na njem so zavrnili spremembo ustave, s katero bi staroselcem priznali status prvotnega ljudstva in ustanovili posebno posvetovalno telo. Telo bi sestavljali in izbrali Aboridžini ter ljudstva Torresove ožine. S svetovalnim telesom bi staroselce po več kot stoletju zatiranja vključili v ustavo ter jim omogočili vpliv na odločitve vlade. Kolonizatorska večina je podelitev take pravice staroselski manjšini zavrnila s 60 odstotki glasov. Predsednik laburistične vlade Anthony Albanese, eden glavnih pobudnikov referenduma, je dejal, da bo rezultat prizadel predvsem staroselce, krivdo za rezultat pa je delno prevzel nase, češ da je z referendumskim vprašanjem šel predaleč. V 122-letni zgodovini avstralske države je bilo uspešnih osem od 45 referendumov, uspešni pa so vedno imeli podporo tako opozicije kot koalicije. 

Na novozelandskih parlamentarnih volitvah je z okoli 39 odstotki glasov zmagala konservativna Nacionalna stranka pod vodstvom Chrisa Luxona. Z zmago konservativcev se je končala šestletna vladavina laburistov, ki so s skoraj 27 odstotki glasov osvojili drugo mesto, za njimi pa so se zvrstile še stranka Zelenih, desna stranka ACT in populistično-nacionalistična stranka New Zealand First. Luxon je sicer že namignil, da bo Nacionalna stranka vstopila v koalicijo s stranko ACT. Premierski kandidat laburistov je tokral bil Chris Hipkins, ki je januarja na mestu predsednika vlade zamenjal Jacindo Ardern.

Za konec volilnega bloka še v Latinsko Ameriko. V Ekvadorju so volivci za novega predsednika države izbrali Daniela Noboo, ki bo s 35 leti postal najmlajši predsednik države. Premagal je socialistično kandidatko Luiso Gonzalez. Daniel Noboa je sin najbogatejšega Ekvadorca in tako imenovanega »kralja banan«, Alvara Noboe, ki je pred tem za predsednika države neuspešno kandidiral petkrat. Noboa bo na položaju 16 mesecev, do maja 2025, saj bo dokončal mandat odhajajočega predsednika Guillerma Lassa. Ta je maja sredi poskusa njegove odstavitve zaradi suma poneverb razpustil parlament in razpisal nove volitve. Ekvadorske volitve je med drugim zaznamoval avgustovski atentat na predsedniškega kandidata Fernanda Villavicencia, ki je kandidiral s protikorupcijskimi objubami.

Izraelski okupatorji so omogočili dostop do vode na jugu območja Gaze. Ponovno vzpostavitev oskrbe z vodo je potrdil minister za energetiko, Izrael Kac, ki je dodal, da se je država za obnovitev dotoka vode odločila, da bi ljudi, ki še živijo na severu obleganega območja, prisilila k premiku na jug. Medtem izraelska vojska čaka na vladni ukaz za začetek kopenske ofenzive na severu Gaze. Po podatkih agencije Združenih narodov za palestinske begunce je na območju Gaze razseljenih okoli milijon Palestincev, ta številka pa se še vedno povečuje. Egiptovski varnostni organi so sicer obljubili odprtje edinega mejnega prehoda med Gazo in Egiptom, češ da so se o tem dogovorili. Toda tako palestinski Hamas kot izraelska vlada sta dogovor o prekinitvi ognja in odprtju mejnega prehoda Rafa zanikala. Medtem je Izrael začel z evakuacijo 28 vasi, ki so od meje z Libanonom oddaljene okoli dva kilometra. V izraelskem obstreljevanju južnega Libanona je življenje izgubilo 16 ljudi, med njimi tudi novinar Reutersa. 

Valentina Prevolnik Rupel je uradno prevzela posle ministrice za zdravje. Obljubila je, da bo novi obvezni zdravstveni prispevek v naslednjem letu ostal fiksen in znašal 35 evrov, leto zatem pa se bo na novo ovrednotil. Ministrica je imenovala tudi dva člana svojega kabineta, Evo Vodnik, specialistko družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana, in Denisa Kordeža, ki je bil doslej namestnik direktorja Zdravstvenega doma Litija.

Premier Robert Golob je pojasnil zamrznitev socialnih transferjev, ki jo za naslednje leto predvideva predlog rebalansa proračuna. Ker transferji, kot sta socialna pomoč in državna štipendija, ne bodo usklajeni z inflacijo, bo njihova realna vrednost padla. Poslanec Levice Milan Jakopovič je Goloba vprašal, ali nasprotuje uskladitvi transferjev in ali si država tega res ne more privoščiti.

Izjava

Vir slike: Flickr, European Union 2016 - European Parliament, Creative Commons