Kongres Združenih držav Amerike je potrdil vojaški proračun za prihodnje leto, ki je vreden slabih 700 milijard evrov. Široko podporo je dobil že v predstavniškem domu, kjer so ga potrdili s 363 glasovi za in 70 proti, in v senatu, kjer je za sprejetje glasovalo 89 senatorjev, proti sprejetju pa zgolj 10. Kongres je vojaškemu proračunu dodelil 24 milijard več, kot je zanj zahtevala administracija predsednika Joeja Bidna. Ameriški izdatki za obrambo se iz leta v leto povečujejo, saj naj bi tako v ZDA držali prednost pred ostalimi, predvsem Kitajsko. Pri izdatkih za druga področja so predvsem republikanci bolj zadržani, da ne bi slučajno povečali državnega primanjkljaja.

Selimo se v Vzhodno Evropo, kjer se Belorusiji obetajo ustavne spremembe. Vlada je predstavila osnutek ustavnih sprememb, ki bodo uveljavljene glede na rezultate referenduma februarja prihodnje leto. Če bodo uveljavljene, bo beloruski predsednik Aleksander Lukašenko dobil pravno imuniteto pred sodnim pregonom zaradi dejanj lastne administracije in bo lahko na oblasti ostal vsaj do leta 2035. Po novem bi mandat predsednika države trajal pet let, ista oseba bi se lahko potegovala za največ dva mandata, a to šele po izteku vladanja trenutnega predsednika. Poleg tega bi bila kandidatura prepovedana vsakemu posamezniku, ki je v zadnjih dvajsetih letih zapustil državo, kar bi z liste potencialnih kandidatov črtalo vrsto opozicijskih predstavnikov. Spreminja se tudi vloga obče Ljudske skupščine, ki predhodno ni imela politične funkcije. Ob spremembah bi skupščina postala drugi parlament in imela moč odločati o zunanji in notranji politiki, sprejemati ustavne in zakonske spremembe, potrjevati člane volilne komisije in sodišč. Član te skupščine bi bil tudi izvoljeni predsednik države, ki bi lahko postal tudi njen predsedujoči. Iz ustave bi bili po predlogih črtani tudi klavzuli o Belorusiji kot nevtralni in nejedrski državi.

Poljski predsednik Andrzej Duda  je uporabil svojo pravico veta in zavrnil medijski zakon, ki ga je sprejel parlament. V slednjem ima večino stranka Zakon in pravičnost, katere bivši član je Duda. Omenjeni medijski zakon predvideva, da organizacije izven Evropske unije ne smejo imeti večinskega deleža v mediju na Poljskem, oziroma ga morajo v takem primeru v roku šestih mesecev prodati. Tako Evropska komisija kot ZDA sta opozarjali, da bi v primeru sprejetja zakona lahko prišlo do omejevanja medijske svobode in pluralizma. Predsednik Duda je v zavrnitvi zgolj bežno omenil medijsko svobodo in se bolj osredotočil na ohranjanje dobrih odnosov in pogodb z ZDA. Sprejetje zakona bi namreč prisililo ameriško medijsko družbo Discovery v prodajo eno največjih zasebnih medijskih družb na Poljske TVN Group.

Največja in vladajoča gruzijska stranka, Gruzijske sanje, je v parlament poslala predlog zakona, s katerim bi bil ukinjen urad državnega inšpektorja. Ta preiskuje morebitne zločine, ki so jih zagrešili predstavniki represivnega aparata države. Po novem zakonskem predlogu bi urad nadomestila dva ločena urada, en bi se ukvarjal z varovanjem osebnih podatkov, drugi bi ohranil funkcijo preiskovanja zlorabe oblasti. Nova urada bi bila kadrovsko sestavljena na novo, saj bi bili člani obstoječega urada odpuščeni do meseca marca prihodnje leto. Predlog zakona je vladajoča stranka v parlament poslala po začetku preiskav urada o morebitnem mučenju bivšega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija , ki so ga oblasti aretirale v oktobru ob njegovi vrnitvi v državo.  Po mnenju gruzijske varuhinje človekovih pravic Nine Lomjaria  predlog zakon krši ustavo in državno zavezo človekovim pravicam, saj skuša posegati v delo neodvisne institucije.

Iraško zvezno ustavno sodišče je potrdilo rezultate oktobrskih parlamentarnih volitev. Tako bo največja stranka v državi tudi uradno postala lista šiitskega klerika Moktada al Sadra , ki je osvojila 73 sedežev, drugouvrščena Progresivna stranka jih je osvojila 37. Določene šiitske skupine, ki imajo iransko podporo, so rezultate volitev označile za prevaro in so s svojimi podporniki izvedle vrsto protestov. Tokrat je vodja največje parlamentarne stranke, povezane s šiitskimi milicami, Fatah Hadi al Amiri  zagotovil, da bodo delovali v skladu z odločitvijo sodišča.

Državni zbor je sinoči imenoval 13 članov programskega sveta in pet novih članov nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenije. Glasovanje o imenovanju je potekalo brez navzočnosti poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in treh nepovezanih poslancev, ki so sejo protestno zapustili, saj predsedujoči podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič seje ni prekinil. Po mnenju opozicijskih strank bi to moral storiti, da se izogne glasovanju o nezakonitih sklepih. Trdijo namreč, da predlogi o novih članih ne upoštevajo zakona o RTV. Ta naroča, da mora državni zbor pri imenovanju v programski in nadzorni svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v parlamentu. Imenovani kandidati so bili predlagani na podlagi priporočil koalicijskih strank ali koaliciji naklonjenih poslanskih skupin. Da je predlog kandidatov v neskladju z zakonom, je presodila tudi pravna služba državnega zbora, zaradi česar predsednik državnega zbora Igor Zorčič glasovanja ni uvrstil na redno decembrsko sejo.  Na predlog  koalicijskih poslanskih skupin je bila zato sklicana izredna seja.

Državni zbor je potrdil tudi nov protikoronski zakon z dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19. Sprejet je bil s 46 glasovi za in 42 proti. Zakonski ukrepi znašajo 240 milijonov evrov in vključujejo enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov, kmete brez pokojnin, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane. Do konca junija 2022 podaljšuje tudi lanske turistične bone. Zakon tudi začasno dviguje višino končnega plačilnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred. Zaradi tega so v Konfederaciji sindikatov Slovenije PERGAM že napovedali zahtevo za ustavno presojo tega dela zakona.

Sinoči je Državni zbor sprejel še zakona o davku na dodano vrednost, dalje DDV, in zakon o debirokratizaciji. Oba zakonska predloga sta bila sprejeta s 46 glasovi za. Zakon o debirokratizaciji predvideva, da se bodo lahko v centralni register prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu posameznika, in začenja prehod vročanja dokumentov na e-naslov. Temu naj bi sicer sledilo še več debirokracijskih zakonov. Zakon o DDV-ju predvideva prenos evropskih direktiv, ki urejajo med drugim plačevanje davka na dodano vrednost pri čezmejnem trgovanju na daljavo oz. e-trgovanju. Del opozicije mu je nasprotoval, ker zakon vključuje tudi spremembe pri nakupu električnih vozil v podjetjih in izročanju računov. Tako bi lahko pravne osebe uveljavljale odbitek DDV-ja pri nabavi službenih motornih vozil, če bi bilo to vozilo brez izpustov ogljikovega dioksida in ne bi stalo več kot 80 tisoč evrov. Papirnate račune nadomeščajo digitalni oziroma bodo papirnati v rabi izključno na željo kupca.