Izraelska vojska je po mesecih čezmejnega obstreljevanja z libanonskim Hezbollahom začela z letalskim napadom južnega Libanona. Detajlov ni sporočila, iz Libanona pa poročajo o napadih na več vasi ob južni meji. V Izraelu trdijo, da je njihov letalski napad odgovor na libanonske rakete, ki so zadele vojaško bazo v mestu Safed. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sprožilo sankcije proti 28 ilegalnim izraelskim naseljencem na okupiranem Zahodnem bregu. Naseljencem je prepovedalo vstop v Francijo in v izjavi za javnost napovedalo, da bo sankcije Francija zahtevala tudi na evropski ravni. Prepoved vstopa v državo in poslovanja v Združenem kraljestvu je v ponedeljek proti štirim nezakonitim sionističnim naseljencem razglasila britanska vlada, pred tem so sankcije, prav tako proti štirim ljudem, uvedle Združene države Amerike. Medtem ko zahodne države uvajajo ukrepe proti nekaj posameznikom, izraelska okupatorska vojska nekaznovano in neovirano izvaja genocid v Gazi. Nazadnje ji je po dolgotrajnem obleganju iz bolnišnice Nasser v Khan Junisu uspelo izbezati ljudi, ki so začeli bežati pred streli snajperistov. 

Iranski minister za nafto Džavad Odži je dve eksploziji na plinski infrastrukturi označil za sabotažo. Ponoči sta se po njegovih besedah zgodili »teroristični sabotaži«, ki sta v okoliških vaseh prizadeli oskrbo s plinom. Eno eksplozijo so odkrili na glavnem plinovodu, ki povezuje plinska polja v Kaspijskem jezeru s srednjim Iranom, drugo pa v južni provinci Fars. V preteklosti so iranske oblasti podobnih sabotaž obtožile izraelske agente. Poleg nafte je zemeljski plin hrbtenica iranskega gospodarstva, ki jo močno upogibajo zahodne sankcije, nazadnje v veljavi od ameriškega enostranskega odstopa od iranskega jedrskega sporazuma leta 2018. 

Kitajsko rudarsko podjetje Zidžin Mining je zaradi protestniške blokade prometnic ustavilo proizvodnjo bakra v srbskem Boru. Prebivalci vzhoda Srbije v bližnjem Krivlju od konca januarja blokirajo cesto, ki vodi do rudnika. Kitajski upravitelji, ki so rudnik za več kot 300 milijonov evrov prevzeli leta 2018, so sporočili, da je blokada prekinila dobavo materialov v rudnik, vse zaloge dizla, eksploziva in drugih potrebščin pa so pošle. Protestniki pravijo, da so novi lastniki povečali intenzivnost dela, kar ogroža varnost in življenje vaščanov. Lokalne ceste so postale industrijske, zato je promet po njih nemogoč, pravijo. Rudniško onesnaženje je prizadelo tudi njihove kmetijske pridelke. Vlado pozivajo, naj s podjetjem organizira pogajanja.

Kmečke proteste, ki se iz različnih razlogov, a s skupnim političnim ciljem odvijajo po Evropi, so oživili tudi na Slovenskem. Pred celjskim poslopjem direkcije za vode je okoli 100 traktoristov organiziralo protest proti gradnji suhih zadrževalnikov poplavne vode. Kmetje iz Spodnje Savinjske doline, Šoštanja, Šentjurja, Ptuja ter Koroške so na direkcijo odnesli tri zahteve. Najprej zahtevajo ustavitev vseh postopkov izgradnje suhih zadrževalnikov ter iskanje cenejših alternativ, s katerimi bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. Vlada je konec januarja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, v sklopu katerega predvideva izgradnjo suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski. Razloge za nasprotovanje izgradnji zadrževalnikov pojasni Grega Peer iz civilne iniciative Savinja.

Izjava

Kakor trdijo kmetje, so iz postopkov gradnje zadrževalnikov izključeni. Zato zahtevajo sestanek z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, ministrom za naravne vire Jožetom Novakom ter predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice. Protesta se je na kratko udeležila tudi vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec, a so kmetje hitro pojasnili, da s protestom ni povezana, češ da ne gre za politični shod. Več v OFFsajdu ob petih. 

V nadaljevanju političnega šova grajenja Platforme sodelovanja, seveda z desnico, trije poslanci Slovenske demokratske stranke niso podpisali izjave, s katero bi se zavezali, da bodo do konca aktualnega sklica državnega zbora delovali kot člani stranke in njene poslanske skupine. Rok za podpis izjave, ki so ga poslancem postavili v izvršilnem odboru SDS, se je iztekel opolnoči. Od 27 poslancev največje opozicijske stranke pa izjave niso podpisali Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Zadnji je moral lani vodenje mariborskega mestnega odbora SDS prepustiti Francu Kanglerju, ki je svojo Novo ljudsko stranko priključil SDS-u.

Mariborski mestni svet, v katerem župan Saša Arsenovič nima vnaprej zagotovljene večine, je potrdil letošnji občinski proračun. Znaša skoraj 169 milijonov evrov, v njem pa ni niti podražitve položnic za vrtce oziroma znižanja subvencije za starše niti uvedbe plačljivega parkiranja ob sobotah. Na obojem je župan, ki je lani mrzlično iskal vire za dokončanje evropskih gradbenih projektov, nameraval privarčevati, a so ga svetniki zavrnili. Je pa Arsenoviču skozi mestni svet tokrat uspelo spraviti dobrega pol milijona evrov za dokončanje stopnišča pri Hiši Stare trte na Lentu, za kar je v okviru evropske prenove Lenta cekinov zmanjkalo. Po istem amandmaju kot denar za stopnice je Arsenovič pri svetnikih izprosil nekaj drobiža za preplastitev cest in sanacijo strehe Ljudskega vrta. Za streho nogometnega stadiona bo letos mariborska občina namenila 200 tisoč evrov, zaenkrat pa ne bo še nič od pol milijona evrov, s čimer je želel župan klubu za nazaj poplačati investicije v občinsko infrastrukturo – torej v stadion – iz leta 2017. Arsenovič nad tem ni obupal in je zagotovil, da bo denar na računu nogometnega kluba, če bo vse šlo, kot je treba, do konca marca. Na predlog svetniške skupine Gibanja Svoboda so svetniki Arsenoviču tudi dodatno omejili možnost prerazporejanja sredstev med proračunskimi postavkami, ne da bi pred tem v mestnem svetu potrdili rebalans proračuna. Vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je svetnike opozarjala, da bodo morali vsak mesec sprejemati nov rebalans proračuna. Karin Jurše iz Gibanja Svoboda je odgovorila, da so že predlani odločali o 11 rebalansih, in dejala, citiramo: »Preprosto vam več ne zaupamo.« Spomnimo, da je Arsenovič konec januarja sprožil tožbo proti lastnemu mestnemu svetu, ker so županu svetniki odvzeli ustanoviteljske pravice v holdingu občinskih podjetij.

Arsenovič je na Pristanu osebno otvoril 28. postajo kolesarskega ponudnika Mbjak. Posel za mrežo izposoje mestnih koles ima mariborska občina, podobno kot pred njo ljubljanska, sklenjen s podjetjem Europlakat. Kot del posla je občina, prav tako kot v prestolnici, podjetju odstopila površine za oglaševanje. Medobčinska inšpekcija je ugotovila, da so digitalni prikazovalniki v Mariboru postavljeni nezakonito. A Arsenovič je odločbo inšpekcije odpravil zaradi kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zatem so nepravilnosti pri poslu z Europlakatom ugotovili tudi v nadzornem odboru mestne občine. Predlagali so kar razveljavitev pogodb z Europlakatom, saj so zaznali velika korupcijska tveganja. Svoje poročilo so predali ministrstvu za javno upravo in računskemu sodišču, sume pa prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije.

Vir fotografije: civilna iniciativa Savinja