Turška policija je aretirala 110 oseb na podlagi obtožb o sodelovanju z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK . Po navedbah Tayipa Temela, poslanca opozicijske Ljudske demokratske stranke, krajše HDP , je policija aretirala in preiskala novinarje, odvetnike, aktiviste in politike. Vlado Recepa Tayyipa Erdoğana je Temel obtožil, da aretacije izvaja v luči prihajajočih volitev, ki bodo 14. maja. Po raziskavah javnega mnenja nekoliko bolje kaže Erdoğanovemu protikandidatu Kemalu Kılıçdaroğluju. Pregon opozicije v Turčiji seveda ni nič novega. V zaporih je prek 40 tisoč političnih zapornikov. PKK država preganja kot teroristično organizacijo. Proti HDP se odvija sodni proces, ker je stranko državni tožilec obtožil podpore stranki PKK. Decembra je sodišče zaradi razžalitve uslužbencev volilne komisije na zapor obsodilo tudi župana Istanbula Ekrema İmamoğluja, ki je nameraval kandidirati proti Erdoğanu. Na odločitev sodišča se je pritožil in je podpredsedniški kandidat na listi Kılıçdaroğluja.

Sudanske Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, so sudansko vojsko obtožile vpletenosti v pobeg nekdanjega sudanskega predsednika Omarja Al Baširja in njegovih sodelavcev iz zapora. Vojska obtožbe zanika in pojasnjuje, da so Al Baširja in njegove sodelavce 15. aprila iz zapora premestili v vojaško bolnišnico. Državna vojska Sile za hitro posredovanje obtožuje vpletenosti v organiziranje zaporniškega pobega nekdanjih sodelavcev Al Baširja, Abdela Rahmana Muhamada Huseina in Ahmeda Harouna. Al Baširja je leta 2019 odstavila vojska po splošnih vstajah proti njegovi 30-letni vladavini. V Sudanu so ga obsodili na zaporno kazen zaradi korupcije. Mednarodno kazensko sodišče je zahtevalo izročitev Al Baširja zaradi več obtožnic vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, vendar ga vojaške oblasti sodišču ne želijo predati. Boji za oblast v Sudanu se med vojsko in milico RSF kljub premirju sicer nadaljujejo, po trditvah Združenih narodov premirje velja le deloma. 

Švedska je izgnala pet ruskih diplomatov, obtoženih vohunjenja. Švedski zunanji minister Tobias Billström je za medije dejal, da delovanje izgnanih ruskih diplomatov na Švedskem ni ustrezalo njihovemu diplomatskemu statusu. Švedska je tri ruske diplomate izgnala že takoj po začetku ruske invazije v Ukrajini. Po trditvah švedske obveščevalne agencije vsak tretji ruski diplomat v državi dela za eno od ruskih obveščevalnih agencij.

Litovski parlament je sprejel zakonodajo za legalizacijo pushbackov oziroma vračanja beguncev čez mejo brez obravnave njihovih prošenj za azil. Nova zakonodaja legalizira vračanje beguncev s petkilometrskega obmejnega pasu v primeru razglasitve ekstremnih razmer. Zakonodaja omogoča tudi vračanje beguncev v primerih, ko so ti prečkali mejo na mejnem prehodu, ki ni bil namenjen beguncem, ali v primerih, ko so ti kršili postopke pri vstopu v državo. Litva, Latvija in Poljska se od leta 2021 soočajo s povečanim obsegom migracij prek beloruske meje. Evropska unija je beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka tedaj obtožila, da namerno organizira migracijski pritisk na zunanje meje Unije. Lani sta Litva in Poljska končali z gradnjo več sto kilometrov dolge ograje na meji z Belorusijo. Več o litovski legalizaciji pushbackov v OFFsajdu ob petih. 

Po poročanju portala 24ur je Slovenija Ukrajini dostavila 20 oklepnikov različice Valuk. Transport, ki je potekal v tajnosti, naj bi trajal več mesecev, saj je bilo treba oklepnike pripraviti in servisirati. Slovenska vojska je imela pred donacijo Ukrajini skupno 85 valukov, ki so bili izdelani v Sloveniji. 

Inšpektorat za delo je zaradi ponavljajočega kršenja temeljnih delavskih pravic vložil kazensko ovadbo zoper vodstvo podjetja Moda Mi&Lan. Vodstvu podjetja, ki ima več kot sto zaposlenih, inšpektorat očita kršitve pri izplačevanju plač, regresa, prispevkov in nadomestila za prevoz ter malico. Inšpektorji so odkrili tudi kršitve pri zagotavljanju možnosti koriščenja letnega dopusta. V zadnjih desetih letih je bilo v podjetju opravljenih več nadzorov, ki jim je sledila izdaja glob. Odločitev o vložitvi kazenske ovadbe pojasni vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić.

IZJAVA

Sindikat dostavljalcev je upravi Wolta in Glova v Sloveniji dostavil svojo prvo zahtevo – to je prepoznanje sindikata in pristop k pogajanjem o kolektivni pogodbi. Sindikat dostavljalcev so ustanovili prejšnji teden in deluje pod okriljem sindikata Mladi plus. Več pove Mojca Žerak iz Mladi plus.

IZJAVA

foto: Črt Piksi