YoonOFF
Sirske državne vojaške sile so v okolici mesta Alep začele s protinapadom proti uporniški milici Hajat Tahrir Al Šam. Sirska in ruska letala so na severnem podeželju regije Hama izvedla več zračnih napadov. Medtem uporniška milica, ki jo podpirajo Turčija, Združene države Amerike in Izrael, napada mesto Hama, kjer trenutno potekajo boji približno šest kilometrov severno od mestnega središča. Zavzetje mesta Hama milici predstavlja strateški cilj, saj bi tako lahko odrezali obalni regiji Latakija in Tartus od notranjosti države. Zračni napad v vzhodni Siriji je izvedla tudi ameriška vojska, po lastnih besedah zaradi raketnega napada na eno od njihovih baz. V napadu so ameriška letala uničila na tovornjak nameščen raketni sistem in tank.
Gruzijski varuh človekovih pravic Levan Joseljani je policijo obtožil mučenja protestnikov. Protesti, ki so se sicer prvotno začeli po parlamentarnih volitvah konec oktobra, a so se dodatno okrepili, potem ko je vlada naznanila zamik začetka pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, se vlečejo že slabih teden dni. Pri tem policija nasilje nad protestniki vse bolj stopnjuje. Po poročanju nevladne organizacije Transparency International so policisti nad protestniki uporabili solzivec in vodni top, poleg tega je po besedah Joseljanija več protestnikov med pridržanjem utrpelo poškodbe obraza, glave in oči zaradi načrtnih udarcev policistov – policija je torej protestnike mučila. Poleg tega so represivni organi zadržali mobilne naprave in čevlje pridržanih. Postopke policije je na platformi Twitter obsodila predsednica države Salome Zurabišvili. Na gruzijskem notranjem ministrstvu se sklicujejo na nasilen odgovor protestnikov, ki so na policijo metali pirotehniko, kar po njihovem mnenju represivnim organom daje pravico do ostrega odziva. Po torkovem popoldanskem protestu je bilo skupno pridržanih 293 protestnikov.
Šest opozicijskih strank v Južni Koreji je vložilo predlog za odstavitev južnokorejskega predsednika Yun Seok-Yeola zaradi njegove razglasitve vojnega stanja. Predsednik je včeraj razglasil vojno stanje, ki ga je po intervenciji parlamenta preklical že v sredo zjutraj. Predlog odstavitve, ki ga je podprlo 191 od skupno 300 poslancev parlamenta, so uvrstili na dnevni red četrtkove seje, o usodi predsednika pa bo parlament odločal v petek oziroma soboto. Za odstavitev predsednika je sicer potrebna dvotretjinska podpora, s katero bi Yun Seok-Yeolu začasno odvzeli predsedniška pooblastila, končno odločitev pa nato sprejme ustavno sodišče. Zaradi nasprotovanja razglasitvi vojnega stanja se je na ulicah zbralo na tisoče protestnikov, ki pozivajo k odstopu Yun Seok-Yeola. Na splošni stavki, ki jo je aktiviralo državno osrednje združenje sindikatov, so se med protestniki razširili pozivi za njegovo aretacijo.
Na namibijskih predsedniških volitvah je s 57 odstotki glasov zmagala kandidatka Netumbo Nandi-Ndaitwah in s tem postala prva predsednica države. Nandi-Ndaitwah prihaja iz stranke Južnoafriška ljudska organizacija, ki je nastala iz Gibanja za neodvisnost Namibije. Stranka je v državi več ali manj na oblasti že 34 let, od namibijske osamosvojitve leta 1990. Ker je osvojila več kot 50 odstotkov glasov, drugi krog predsedniških volitev ne bo potreben. Opozicija rezultatov volitev sicer ne priznava, ob tem pa je napovedala, da bo rezultate volitev poskušala izpodbijati na sodišču.
Novosadski župan Milan Đurić ostaja na položaju, potem ko je nezaupnico županu podprlo le 25 mestnih svetnikov, 48 pa ji je nasprotovalo. Razlog za nezaupnico je zrušitev nadstreška železniške postaje v Novem Sadu prvega novembra letos, v kateri je umrlo 15 ljudi. Pred mestnim svetom so med glasovanjem potekali protesti, med katerimi je prišlo do prerivanja s policijo, ko so opozicijski poslanci skupaj s protestniki poskušali vstopiti v mestni svet.
Beograjska civilna iniciativa Most ostaje, krajše Mostaje, je za danes popoldne najavila dvourno blokado glavnega prometnega križišča v Beogradu na vodi. Križišče bulevarja Woodrowa Wilsona in Nikolaja Kravcova blokirajo že tretjič, glavna zahteva iniciative pa je ohranitev Starega mostu na Savi. V iniciativi trdijo, da je rušenje savskega mostu zgolj del problema, saj da se v četrti Beograd na vodi izvajajo ilegalni gradbeni projekti, ki služijo samo interesom privilegirane manjšine.
Evropska komisija je za eno leto zamaknila začetek izvajanja zakona proti deforestaciji. Tako bo regulacija stopila v veljavo šele tridesetega decembra naslednjega leta, kar je leto kasneje od prvotnega datuma. Regulacijo je Evropska komisija predlagala leta 2021, Evropski parlament pa jo je sprejel dve leti kasneje. Zakon predvideva omejitev blaga, povezanega s krčenjem in degradacijo gozdov zaradi širjenja kmetijstva. Usmerjen je predvsem na govedo, kakav, kavo, palmovo olje, sojo in les. Industrijska pridelava teh surovin je bila med letoma 2001 in 2015 kriva za več kot 50 odstotkov celotnega krčenja gozdov, največji delež pri tem pa je predstavljala govedoreja.
Premier Robert Golob se je udeležil razgovora na Komisiji za preprečevanje korupcije, krajše KPK, v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije. Preiskava se je začela lani novembra, potem ko je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar Goloba prijavila na KPK in državno tožilstvo. Premierju očita, da se je vmešal v delo policije in druge pristojne državne organe. Komisija je sicer zaslišanje večkrat prestavila zaradi številnih zapletov. Nazadnje je bilo zaslišanje oktobra prestavljeno, ker se je vsaj ena priča, sicer ne premier, opravičila. Postopek je bil prekinjen tudi zaradi vzporednega postopka na tožilstvu in okrnjenega senata. Poleg premierja je komisija na razgovor danes povabila tudi nekdanjo ministrico Bobnar, nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Branka Lobnikarja in državno sekretarko na ministrstvu za notranje zadeve Tino Heferle. Golob je z današnjega zaslišanja odšel samozavestno, ker je, kot pravi sam, prepričan, da se bodo obtožbe izkazale za neresnične.
Izjava
Občina Kanal ob Soči in podjetje Alpacem, donedavno znano kot Salonit Anhovo, sta podpisala donatorsko pogodbo v višini dveh milijonov evrov. Občina bo donacijo namenila za projekte na področju šolstva, komunale in prometa. Župan občine Miha Stegel donacijo razume kot poplačilo obveznosti po pogodbi o sodelovanju iz leta 2006. Takrat sta tedanji predsednik uprave cementarne Jože Funda in župan Miran Ipavec podpisala pogodbo in aneks k pogodbi, ki je predvideval letne donacije občini v višini 40 milijonov tolarjev oziroma dober milijon in pol evrov. Po štirih letih so izplačila zaradi gospodarske krize ustavili z ustnim dogovorom. Na občini menijo, da obveznosti cementarne do občine ostajajo. Za obdobje med 2010 in 2023 so izračunali dva milijona evrov zaostalih izplačil, Alpacem pa je tedaj trdil, da je pogodba nična. Tudi tokratne donacije podjetje, sicer dokazano največji onesnaževalec v srednji Soški dolini, ne vidi kot podlage za podobne donacije v prihodnosti.
Dodaj komentar
Komentiraj