Štekaš izpuste cementarn?
V Državnem zboru so opravili zadnjo obravnavo novele Zakona o varstvu okolja, o dokončni potrditvi bodo poslanci glasovali v četrtek. Za novelo zakona, ki so jo predlagale civilne iniciative, so v koalicijskih strankah tudi obljubili podporo. Predlog spremembe zakona je septembra s podpisi več kot pet tisoč volilk in volilcev v državni zbor vložila nevladna organizacija Eko Anhovo in dolina Soče s podporo več drugih organizacij.
Pobuda za novelo zakona izhaja iz Soške doline in dolgoletnih bojev za regulacijo dejavnosti cementarne Salonit Anhovo, od lanskega poletja znane pod imenom Alpacem. V podjetju pri proizvajanju toplote za pridobivanje cementa sosežigajo tudi odpadke domačega in tujega izvora, med drugim papir in plastiko. Glavna namena spremembe zakona sta strožja omejitev škodljivih izpustov v zrak in okrepitev nadzora nad emisijami sosežigalnic.
Salonit Anhovo je do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja proizvajal azbestne izdelke. Že pred skoraj desetletjem so na Kliničnem inštitutu za medicino dela pod vodstvom Metode Dodič Fikfak ugotovili, da je bila med letoma 1996 in 2016 postavljena diagnoza azbestoze 559 ljudem v Sloveniji, med njimi jih je 500 živelo v okolici Salonita. Od skupno 1866 primerov plevralnih plak jih je bilo samo v okolici Salonita Anhovo 1773. Pri diagnozi pljučnega raka je prav tako prednjačila okolica Salonita s 65 primeri od skupno 74.
Podjetje se je po zakonski prepovedi proizvodnje azbestnih izdelkov preusmerilo predvsem v proizvodnjo cementa. Civilne iniciative pa so ves čas opozarjale na škodljive posledice izpustov cementarne. Tako so na primer glasno nasprotovale Salonitovi želji po povečanju količine sosežiga. Lansko poletje je občina Kanala ob Soči, kjer so pred tem za župana izvolili Miho Stegla iz ene od civilnih iniciativ, zaradi suma o več kot sto kršitvah okoljskega dovoljenja cementarno prijavila okoljski inšpekciji.
Sosežigalnice ob kurjenju odpadkov v ozračje poleg žveplovih in dušikovih oksidov v ozračje spuščajo tudi PM delce. Trdi delec PM je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. V zadnjih letih se večina raziskav osredotoča prav na delce PM10, to so delci s premerom 10 mikrometrov in so zdravju najbolj škodljivi. Onesnaženost zraka s temi delci v Kanalu ob Soči so merili v Centru za raziskave atmosfere na Fakulteti znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. Kaj in kako so merili, opiše profesor Griša Močnik.
V Salonitu Anhovo trdijo, da sta glavna vira onesnaževanja zraka v Kanalu ob Soči ogrevanje gosodinjstev na les in promet. Po količini to sicer drži, a Močnik opozarja na različen oksidativen potencial delcev.
Kurjenje odpadkov ni edina okoljsko obremenilna dejavnost cementarne. Težava je tudi v industriji proizvodnje cementa. Cementarna za proizvodnjo cementa porabi veliko energije ter ostalih okoljskih virov.
Mnenje o cementarni je med lokalnim prebivalstvom precej deljeno, predvsem ker je Salonit vir velikega števila delovnih mest v občini. Tako so v podjetju med parlamentarnim sprejemanjem novele zakona zagnali kampanjo proti noveli, češ da bodo nove zahteve tehnološko neizvedljive in bodo pripeljale do zaprtja cementarne. A predlog spremembe zakona ne prinaša nič revolucionarnega. Ko bo novela sprejeta, bo morala vlada v uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov za sosežigalnice določiti vsaj tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig odpadkov. Dokument o teh zaključkih je nazadnje Evropska komisija objavila leta 2019.
Smernice temeljijo na evropski direktivi o industrijskih emisijah iz leta 2010, ki je med drugim z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah, znanimi pod kratico BAT, omejila višino izpustov emisij v ozračje. Slovenija je direktivo v svojo zakonodajo vključila leta 2022 z Zakonom o varstvu okolja in z uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Vendar so v času zadnje vlade Janeza Janše z uredbo in zakonom uvedli le minimalne standarde iz več kot desetletje stare direktive. Uredba tako določa različne vrednosti izpustov za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov in drugim kljub podobnosti pri obratovanju dovoljuje večjo količino izpustov.
Poleg izenačitve standardov za sežig in sosežig odpadkov novela zakona o varstvu okolja zdaj uvaja strožji nadzor nad izpusti. Del o nadzoru je vsaj tako bistven kot izenačitev standardov, strne Močnik.
Predlog novele zakona, ki so ga vložile nevladne organizacije, je enačil zahteve za sežigalnice in sosežigalnice na zakonski ravni. Vendar pa je pred drugo obravnavo v državnem zboru prišlo do spremembe, po katerih bo potrebno sledenje evropskim zaključkom o BAT. Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče pojasni, da gre za eno in isto.
Evropski zaključki o BAT so eden izmed načinov, na katerega poskuša evropska zakonodaja omejiti emisijske izpuste industrijskih obratov. Zaključke o BAT določa skupina strokovnjakov iz držav članic Evropske unije v sodelovanju s predstavniki industrije in okoljskih organizacij, vse pa koordinira Evropski urad za celovito nadzorovanje in preprečevanje onesnaževanja. Svoje pomisleke glede koncepta zaključkov o BAT pojasni Močnik.
Salonit Anhovo trdi, da bo ob sprejetju zakona podjetje močno finančno prizadeto. Omenjajo zmanjšanje števila delovnih mest in celó zaprtje podjetja. A sledenje tehnologijam, ki so jih v Evropski uniji že leta 2019 priznavali kot primerne, za cementarno pač ne more pomeniti nič tako radikalnega.
Zdaj štekata Tilen in vajenec David.
Vir fotografije: javna last
Dodaj komentar
Komentiraj