Voditelji držav Evropske unije so na srečanju v Salzburgu izrazili nasprotovanje načrtu britanske premierke Therese May o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Najbolj so jih zmotili deli predlaganega dogovora, ki zadevajo trgovinske odnose med Otokom in Evropo po brexitu in vprašanje statusa Severne Irske in njene meje z Republiko Irsko. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je predlagal, da bi zgolj Severna Irska ostala del skupnega trga Evropske unije, kar je za britansko stran nesprejemljivo.

Premierka May je še pred glavnim sestankom na srečanju z irskim kolegom Leom Vardkarjem povedala, da vprašanja irske meje ne bo mogoče razrešiti na oktobrskem vrhu Evropske unije, kot je bilo to predvideno do sedaj, in da je treba rešitev problema prestaviti na november, ko je načrtovani vrh EU namenjen zgolj dokončanju dogovora o brexitu. To je precej ujezilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je na skupnem kosilu zahteval, da se Londonu ne popušča, in povedal, da v britanski konservativni stranki lažejo s trditvami, da bo Velika Britanija brez težav zapustila Unijo. Neuspelo srečanje je precejšen udarec za britansko premierko, ki je svoj predlog brexita sestavila po dolgem pogajanju v lastni stranki, naslednji teden pa jo čaka še strankina konferenca.

Francosko sodišče je voditeljici desničarske stranke Nacionalni zbor, prej znane kot Nacionalna fronta, Marine Le Pen, naložilo, da mora opraviti psihiatrični pregled pri specialistu. Sodna preiskava se nanaša na objavo fotografij obglavljanj, ki so jih storili pripadniki Islamske države. Sodišče je povedalo, da je psihiatrična ocena standardni del podobnih postopkov, psihiater pa mora ugotoviti, ali je njeno mentalno stanje vplivalo na njeno razsodnost pri objavi in ali predstavlja grožnjo za javno varnost. Le Pen pravi, da se ne namerava zglasiti pri psihiatru in v zahtevi vidi zaroto političnega sistema proti njenemu gibanju. Pri tem jo je podprl tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini.

 Evropska komisija je zavrnila predlog hrvaške vlade za reševanje ladjedelnice Uljanik. Za Bruselj je najbolj sporno to, da v reševanje po načrtu, ki so ga pripravili na hrvaškem gospodarskem ministrstvu, vključuje celotno gospodarsko družbo Uljanik, ki je poleg ladjedelnice Uljanik tudi lastnica ladjedelnice 3. maj in puljske marine. Komisija zahteva, da je v reševanje vključena zgolj ladjedelnica Uljanik. 3. maj je ob pomoči državnega denarja že prestal rekonstrukcijo in ne sme več dobiti državne pomoči. Poleg tega Bruselj zahteva, da se razmerje vloženega denarja prevesi v korist zasebnega kapitala. Sedaj je predvideno, da zasebniki prispevajo 40 odstotkov svežega kapitala, Komisija pa zahteva, da se ta delež dvigne na vsaj 50 odstotkov.

Japonski premier Šinzo Abe je bil ponovno izvoljen za predsednika vladajoče Liberalne stranke. S tem si je praktično že zagotovil, da bo naslednje leto postal japonski premier z najdaljšim stažem v zadnjem stoletju. Liberalna stranka, ki se kljub imenu politično umešča v desno sredino, je sicer sestavila veliko večino japonskih povojnih vlad, a zaradi pogostih menjav v njenem vodstvu je le redkokateri premier pred Abejem ostal na položaju cel mandat. Abe je napovedal, da namerava zamenjati nekatere ministre, a bo zadržal najbližje sodelavce, v prvi vrsti finančnega ministra Tara Aso. Abe je napovedal tudi, da bo spet poskušal spremeniti razvpiti deveti člen japonske ustave, ki omejuje vojsko zgolj na obrambne naloge. Vprašanje je bolj kot ne simbolne narave, saj je japonska vojska že razvila tudi ofenzivne bojne kapacitete, je pa o tem vprašanju javnost močno razdeljena.

Madžarsko sodišče je sirskega migranta Ahmeda Hameda obsodilo na pet let zapora. Hamed je bil leta 2015 v skupini, ki je prečkala mejo med Srbijo in Madžarsko, pri čemer je prišlo do spopada s policijo, ki je uporabila vodne topove in solzivec. Madžarske oblasti so ga zaradi tega obtožile ilegalnega prehoda meje in sodelovanja v terorističnem dejanju. Hamedova sodba na nižji stopnji je bila vključena v poročilo o vladavini prava na Madžarskem, na podlagi katerega je evropski parlament proti Madžarski sprejel sankcije.

Združene države Amerike so sprejele nove sankcije, tokrat usmerjene proti kitajski vojski, ki je od Rusije kupila sistem protiletalske obrambe dolgega dosega in deset lovskih letal. Sankcije prepovedujejo transakcije agencije kitajskih oboroženih sil za razvoj in nakup orožja v ameriškem in posledično dolarskem finančnem sistemu. Sankcije pa zadevajo tudi nekatere ključne posameznike v kitajski vojski. Sankcije je Kitajska obsodila in jih označila za nevarno zaostrovanje odnosov med velesilama.

V kobariškem podjetju Tik, ki proizvaja medicinske pripomočke, poteka opozorilna stavka, na kateri delavci zahtevajo dvig plač. Zakaj je na relaciji med delavci in upravo počilo, razloži Vojko Fon, predsednik regijskega oddelka sindikata Skei:

Izjava