Donald Trump je na konvenciji ameriške republikanske stranke v Milwaukeeju sprejel nominacijo za predsedniško kandidaturo na novembrskih volitvah in s tem tudi uradno postal republikanski predsedniški kandidat. V zaključnem govoru je priseljevanje v Združene države označil za invazijo in napovedal, da bodo demokrati povzročili tretjo svetovno vojno, če ostanejo na oblasti. Obljubil je največjo deportacijo migrantov v zgodovini države in izgradnjo protiraketnega sistema na ameriškem ozemlju po zgledu Izraela. Trumpovi podporniki so na konvenciji v znak sočustvovanja z ljubljenim vodjo, ki je prejšnji vikend preživel poskus atentata, nosili obliže na desnem uhlju. V Demokratski stranki se je medtem pozivom predsedniku Joeju Bidnu, naj zaradi psihofizične nesposobnosti odstopi od kandidature, pridružilo več vidnih članov stranke, med drugim nekdanji predsednik Barack Obama in nekdanja predsednica spodnjega doma parlamenta Nancy Pelosi. Razen za demenco Biden od sredine tedna boleha še za kovidom.

Jemenska uporniška skupina Ansar Alah, bolj znana kot Hutiji, si je prisvojila zasluge za napad z dronom na izraelsko prestolnico Tel Aviv. Dron je ponoči zadel zgradbo v bližini ameriške ambasade in ubil enega ter ranil deset ljudi. Ob napadih na z Izraelom povezane ladje v Rdečem morju Hutiji od začetka izraelskega genocidnega pohoda v Gazi oktobra lani tudi proti ozemlju pod nadzorom Izraela izstreljujejo rakete in tja pošiljajo drone, vendar je do sedaj izraelska vojska vse napade prestregla.

V Gazi je medtem izraelska vojska bombardirala begunski taborišči Nusejrat in Burejdž, pri čemer je ubila vsaj 13 ljudi. Bombardirala je tudi šolo pod vodstvom Združenih narodov v mestu Gaza, v katero so se zatekli begunci iz drugih delov enklave. Britanski minister za zunanje zadeve David Lammy pa je sporočil, da bo Združeno kraljestvo obnovilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce s kratico UNRWA. Združeno kraljestvo bo agenciji namenilo 25 milijonov evrov. Država je financiranje agencije za palestinske begunce prekinila januarja po lažnih obtožbah Izraela, da so njeni uslužbenci v Gazi sodelovali pri napadu palestinskega Hamasa na ozemlje pod izraelskim nadzorom sedmega oktobra lani.

Bangladeška policija je za danes prepovedala vsa javna zbiranja v prestolnici Daka. Direktor policije Habibur Rahman je dejal, da je prepoved nujna za zagotovitev javne varnosti potem, ko so študentski protestniki napadli več policijskih in drugih vladnih poslopij, med njimi stavbo nacionalne radiotelevizije. Ministrstvo za informacijsko tehnologijo je pred tem že izklopilo mobilni internet po vsej državi. Študentski protesti se tudi v prestolnici kljub temu nadaljujejo. V spopadih med protestniki, policijo in podporniki vlade je ta teden umrlo okrog 40 ljudi. Protestniki zahtevajo umik kvot za državne službe, po katerih je 30 odstotkov teh rezerviranih za veterane vojne za neodvisnost od Pakistana in njihove družinske člane. To po mnenju študentskih protestnikov favorizira podpornike predsednice vlade Šejk Hasine, ki vlado vodi že četrti zaporedni mandat.  

Kenijsko vrhovno sodišče je suspendiralo prepoved protestov v prestolnici Nairobi. Končno odločitev o zakonitosti prepovedi, ki jo je policija uvedla dan prej, bo predvidoma sprejelo konec meseca. Protesti proti vladi predsednika Williama Ruta potekajo od sredine prejšnjega meseca. Proteste je sprožila davčna reforma, ki predvideva dodatno obdavčitev nujnih življenjskih potrebščin. Po sprejetju nove davčne zakonodaje v parlamentu in vdoru protestnikov v parlament je predsednik zavrnil podpis zakonodaje, protesti pa se nadaljujejo z zahtevo po odstopu Ruta s položaja predsednika. Ruto je prejšnji teden odstavil vse ministre razen zunanjega. Zaradi policijskega nasilja je odstopil tudi direktor policije Japhet Koome. Policija je na protestih ubila več kot 40 ljudi.

Tajvansko ustavno sodišče je zadržalo izvajanje reforme, ki povečuje pristojnosti parlamenta pri nadzoru vlade. Dokončno odločitev o ustavnosti novih pooblastil parlamenta mora sodišče sprejeti najkasneje do januarja prihodnje leto. Reformo so kmalu po inavguraciji nove vlade sprejeli poslanci opozicijskih Kuomintanga in Tajvanske ljudske stranke. Od januarskih volitev imata opozicijski stranki skupaj večino v parlamentu, medtem ko predsedniško mesto zaseda Lai Ching-te iz Demokratske progresivne stranke, v kateri trdijo, da reforma ruši načelo delitve oblasti. Celotno trenutno sestavo tajvanskega ustavnega sodišča je imenovala prejšnja predsednica Cai Yingwen iz Demokratske progresivne stranke, vendar sedmim od petnajstih sodnikov mandat poteče oktobra. Poslanci Kuomintanga v parlamentu so pred dvema tednoma tako vložili predlog sprememb zakona o ustavnih pritožbah, po katerem bi moralo biti za sklepčnost sodišča pri glasovanju prisotnih vsaj deset sodnikov.

Slovenski premier Robert Golob in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta na vrhu Evropske politične skupnosti v Oxfordu podpisala varnostni sporazum med državama. Sporazum med drugim določa, da bo Slovenija v okviru misije Evropske unije za vojaško podporo Ukrajini sodelovala pri usposabljanju ukrajinskih vojakov in prispevala pet milijonov evrov za humanitarno pomoč in obnovo. V letošnjem in prihodnjih letih bo po sporazumu Slovenija zagotavljala enako raven orožarske pomoči kot v prejšnjih letih. Sporazum še določa, da morajo ruska državna sredstva v Sloveniji ostati zamrznjena, dokler Rusija ne poplača v vojni povzročene škode. Predsednica države Nataša Pirc Musar je napovedala, da bo sporazum podpisala med obiskom Kijeva konec junija. Prvotni sporazum so ukrajinske oblasti zavrnile, ker ni vseboval nobenih konkretnih zavez glede pomoči Slovenije Ukrajini.

Opozicijski Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta v parlamentarni postopek vložili zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preučila posle energetskih podjetij. Kot je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Žan Mahnič, zahteva za preiskavo poimensko ne omenja nobene fizične ali pravne osebe. Komisija bi preiskovala, ali so energetska podjetja financirala politične stranke, kupovala medijski molk in ali so vodstva podjetij prejemala nezakonite nagrade. Za ustanovitev preiskovalne komisije je podpise prispevalo 33 poslancev obeh strank, potrebovali pa so jih 30. SDS s 27 poslanci v parlamentu do sedaj sama tako ni mogla zbrati dovolj podpisov. Zakaj so se v Novi Sloveniji zdaj pridružili SDS pri ustanavljanju preiskovalne komisije, je pojasnil poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Izjava