Na Danskem so volivci na referendumu podprli odpravo izključitve države iz skupne obrambne politike Evropske unije. Za ukinitev izključitve je glasovalo 67 odstotkov volilnih udeležencev, kar je do zdaj največja podpora na referendumih, na katerih se je obravnavalo zadeve, povezane z EU. Danska je bila pred tem edina članica Unije, ki ni sodelovala v njenem obrambnem in varnostnem bloku. S priključitvijo Danska sledi političnim odločitvam drugih nordijskih držav, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino okrepile obrambne strukture. Švedska in Finska sta prejšnji mesec izrazili namero za priključitev Severnoatlantski zvezi, krajše NATO. Danska bo tako v prihodnje lahko sodelovala v evropskih obrambnih in varnostnih programih, kot so vojaške misije v tujini. Predsednica vlade Mette Frederiksen je rezultate referenduma pozdravila in dejala, da je to dokaz povezovanja evropskih držav. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je eden najbolj aktivnih politikov na geopolitičnem področju, je včeraj ponovno zagrozil z napadom na severnosirski mesti Mandžib in Tel Rifat. Erdoğan želi vzpostaviti 30-kilometrski varnostni pas ob turško-sirski meji. Po njegovih besedah so v tej regiji kurdski teroristi, povezani z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK, ki je v Turčiji prepovedana. Erdoğana so ZDA prejšnji teden posvarile, naj ne napade severne Sirije, saj bi s tem ogrozil stabilnost v regiji in varnost tamkajšnjih ameriških enot. Turčija je od leta 2016 v Siriji izvedla tri vojaške invazije, ki naj bi služile vzpostavitvi varnosti pred pripadniki ISIS-a in kurdskih Ljudskih zaščitnih enot, krajše YPG.

Erdoğanova administracija se je istega dne odločila, da bo zaradi kršenja turškega zračnega prostora z Grčijo ustavila pogovore med visokimi uradniki. Že prejšnji teden je Erdoğan dejal, da zaradi domnevnega lobiranja proti turškemu nakupu ameriških bojnih letal F-16 grški predsednik Kiriakos Micotakis ne obstaja več. Lani sta državi, ki sta obe članici NATA, po petletnem premoru nadaljevali pogovore o reševanju nestrinjanj glede Sredozemskega morja in drugih perečih tematik, kot sta migrantska problematika in tradicionalni spor na Cipru. 

Tunizijski predsednik Kais Saied, ki je lani poleti suspendiral in kasneje razpustil parlament, je z dekretom odstavil 57 državnih sodnikov. Sodnike je obtožil korupcije in varovanja teroristov. Odkar je Saied razpustil parlament, ima tudi oblast nad sodstvom, kar pomeni, da lahko legalno odpušča in nastavlja sodnike po svoji volji. S to potezo naj bi nameraval še dodatno prestrukturirati državni politični sistem in tako utrditi svoje vladanje z dekreti. Februarja letos je razpustil tudi Vrhovni sodniški svet, ki je bil vse od revolucije leta 2011 steber neodvisnosti sodstva. Vladanje z dekreti naj bi Saiedu omogočalo lažje reševanje ekonomske krize, v kateri se je država znašla v zadnjih desetih letih, vendar obljublja, da bo  kmalu predstavil novo državno ustavo. Tunizijski delavski sindikat, krajše UGTT, je za 16. junij napovedal stavko za višje plače in proti Saiedovim privatizacijskim načrtom.

V Libiji se zaradi poškodovanega naftovoda, ki povezuje naftno polje Sarir in terminal v pristanišču Tobruk, v puščavo iztekajo velike količine nafte. V družbi Arabian Gulf Oil Company, ki upravlja z naftovodom, poročajo, da od torka iz naftovoda vsak dan iztečejo trije milijoni in pol litrov nafte. Glavni razlog za poškodbo naftovoda naj bi bilo slabo vzdrževanje, ki je posledica pomanjkanja sredstev za upravljanje. Za Libijo, ki ima največje zaloge nafte v Afriki, je to dodaten udarec v že tako oslabljenem naftnem sektorju. Kljub velikim zalogam nafte in visokim cenam so bili v državi po padcu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija zaradi državljanske vojne primorani zapreti številne naftne obrate. 

V sudanski prestolnici Kartum so potekali protesti proti misiji Združenih narodov. Ta naj bi v državi reševala politično krizo, ki je vzniknila po vojaškem udaru lani jeseni. Glavni razlog za proteste naj bi bilo podaljšanje misije, ki bi se morala po prvotnem načrtu končati tretjega junija. Protestniki obtožujejo odposlanca Združenih narodov Volkra Perthesa, da se vmešava v notranje zadeve Sudana. Vodja vojske, ki vlada državi, AbAdel Fattah Al Burhan je v nedeljo ukinil izredno stanje, ki so ga uvedli po državnem udaru, saj naj bi s tem postavil temelje za smiseln dialog, ki bo Sudanu prinesel stabilnost. 

V Južni Koreji so včeraj potekale lokalne volitve, na katerih je 12 od 17 občin oziroma guvernatov, vključno z glavnim mestom Seoul, dobila vladajoča Stranka ljudske moči. Volitve so bile nekakšen podaljšek predsedniških volitev, ki so potekale prejšnji mesec in na katerih je predsednik Jun Sok Jul dobil slab odstotek več glasov kot predstavnik opozicijske Demokratske stranke Li Džej Mjung. Kljub porazu na lokalnih volitvah ima Demokratska stranka še vedno večino v državnem zboru, kar ji daje veliko moč pri omejevanju delovanja predsednika Jun Sok Jul. 

Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi za in 28 proti potrdili ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob.  V novi vladi bo za zdaj delovalo 17 ministrstev, vendar se lahko s sprejetjem predloga spremembe zakona o vladi, ki ga s predlogom za posvetovalni referendum začasno blokira SDS, zgodi, da bo vlado sestavljalo 20 ministrstev. Med ministri je največje neodobravanje javnosti in predvsem nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z migrantsko problematiko, poželo imenovanje Tatjane Bobnar na mesto notranje ministrice. Bobnar je namreč kot namestnica generalnega direktorja in pozneje kot direktorica policije v letih 2018 in 2019 s podpisovanjem direktiv sodelovala pri izvajanju množičnih izgonov migrantov. Na zadnji izredni seji novega državnega zbora je novi mandatar Robert Golob pojasnil, zakaj je Bobnar po njegovem mnenju primerna za mesto notranje ministrice.

Izjava

Nova vlada je na ustanovni seji zamenjala številne kadre v različnih državnih institucijah. Na čelu policije bo Antona Olaja zamenjal nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Na mestu direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije bo Janeza Stuška zamenjal dosedanji vodja protiobveščevalnega oddelka Joško Kadivnik; razrešen je bil direktor urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija, ki ga bo zamenjal Dragan Barbutovski. Vlada pa je svoje predstavnike zamenjala tudi v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje in v svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Sam pa je z vrha DUTB-ja odstopil Franci Matoz.