Pakistanska policija je aretirala več kot štiri tisoč podpornikov zaprtega nekdanjega premierja Imrana Kana, ki so se podali na protestni pohod proti prestolnici Islamabad. Kanovi podporniki s pohodom, ki ga imenujejo zadnji poziv, zahtevajo izpustitev nekdanjega premierja in odstop sedanje vlade pod vodstvom Šehbaza Šarifa. Pakistanske oblasti so sicer zaradi napovedanih protestnih akcij policiji naročile postavitev blokad avtocest, ki vodijo v Islamabad, ter blokad na več glavnih cest v prestolnici. Prav tako so prekinile mobilne in internetne storitve na, kot so navedle, območjih, ki predstavljajo varnostno tveganje. Pri tem niso pojasnile, katera območja bodo prizadeta zaradi komunikacijskega mrka in kako dolgo bo ta trajal. Oblasti so kljub blokadam zaradi možnosti vdora protestnikov v mesto na ulice Islamabada napotile večje število policistov in članov paravojaških milic. Ob tem je policija v prestolnici v izjavi zapisala, da so v skladu z zakonskimi določili vsa zbiranja prepovedana. Spomnimo, Imran Kan je bil z glasovanjem o nezaupnici s premierske funkcije odstavljen leta 2022. Nekdanji premier je sicer zaradi različnih obsodb, ki jih sodišča višjih stopenj nato razveljavijo, v zaporu že več kot leto dni. Med drugim je bil obsojen nezakonite poroke po islamskem pravu, preprodaje državnih daril in terorizma. Kljub razveljavitvi sodb nekdanji premier ostaja za rešetkami zaradi vmesnih novih obtožnic. Kljub aretaciji in obsodbam Kan uživa veliko podporo. Njegovi stranki Pakistansko gibanje za pravico sicer kandidatura na februarskih parlamentarnih volitvah ni bila dovoljena, zato so se poslanci potegovali kot neodvisni kandidati. Kanovi kandidati so osvojili relativno večino na volitvah, a niso uspeli sestaviti vlade.

Kandidat opozicijske socialdemokratske Široke fronte Yamandu Orsi je zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev v Urugvaju. Prejel je 52 odstotkov glasov in premagal Alvara Delgada iz vladajoče liberalno-konservativne Nacionalne stranke. Orsi bo 1. marca prihodnje leto na predsedniškem položaju nasledil Luisa Lacalla Pouja, ki na volitvah ni kandidiral, saj urugvajska ustava prepoveduje opravljanje dveh zaporednih predsedniških mandatov. Na volitvah v senat in predstavniški dom, ki so potekale konec oktobra, je sicer največ predstavnikov dobila Široka fronta, vendar ne v zgornjem ne v spodnjem domu nima večine. Volilna udeležba v drugem krogu je bila 89-odstotna; visok delež je posledica tega, da je v Urugvaju udeležba na volitvah obvezna.

Na deželnih volitvah v avstrijski deželi Štajerska je s slabimi 35 odstotki glasov slavila Avstrijska svobodnjaška stranka, krajše FPÖ. Doslej vladajoča Avstrijska ljudska stranka je prejela slabih 27 odstotkov glasov, sledijo ji socialdemokrati z dobrimi 21 odstotki glasov. V deželni parlament se je uspelo prebiti še stranki Zelenih, stranki Neos in komunistični stranki. Za preboj v parlament na Štajerskem sicer ni treba osvojiti določenega volilnega praga, temveč si mora stranka zagotoviti neposreden mandat v eni od volilnih enot. Svobodnjaki, ki so glede na prejšnje volitve, ki so potekale leta 2019, pridobili kar sedemnajstinpolodstotno podporo, so tako prvič slavili v deželi Štajerska. Prav tako je stanka prvič osvojila večino v deželnem parlamentu zunaj dežele Koroške. Volitev se je sicer udeležilo dobrih 70 odstotkov volilnih upravičencev. 

Volitve so potekale tudi v Romuniji, kjer je na predsedniških volitvah slavil skrajno desni kandidat Calin Georgescu. Po skoraj vseh preštetih glasovih je osvojil slabih 23 odstotkov. Na drugo mesto se je uvrstila Elena Lasconi, vodja prav tako desničarske stranke Unija rešimo Romunijo, ki je prejela okoli 19 odstotkov glasov. Sledi jima trenutni premier Marcel Ciolacu, ki mu je zmanjkalo za manj kot odstotek glasov, da bi prehitel Lasconi. Ciolacu, ki so mu rezultati vzporednih volitev v nedeljo zvečer kazali na uvrstitev v drugi krog, je tako izpadel iz nadaljnje predsedniške bitke. Drugi krog volitev, na katerih se bosta ponovno pomerila Georgescu in Lasconi, bo potekal 8. decembra.

V Tbilisiju se je ob prvem zasedanju nove sestave gruzijskega parlamenta pred parlamentarnim poslopjem zbralo več tisoč protestnikov. Ti nasprotujejo izidu parlamentarnih volitev, ki so potekale konec oktobra, na njih pa je ponovno slavila stranka Gruzijske sanje. Protestniki so šotore na aveniji Rustaveli, na kateri stoji parlament, postavili že v nedeljo zvečer, saj so želeli pričakati nove poslance, ki se bodo udeležili prve parlamentarne seje. Gruzijska policija je sicer včeraj skupini protestnikov, ki se je zbrala na Trgu republike, začasno preprečila, da bi nadaljevali pot do avenije Rustaveli, a jim je nato dovolila nadaljevati pot. Zaradi možnosti večjega protestnega shoda so oblasti danes na ulice napotile večje število policistov, ki so blokirali stranke ulice ob parlamenta. Na gruzijskem notranjem ministrstvu so sicer ob napovedanih protestih izjavili, da bo aretiran vsak, ki bo poskušal blokirati parlament ali zmotiti njegovo prvo sejo. Prvemu zasedanju parlamenta v novem sklicu sicer nasprotuje tudi gruzijska predsednica Salome Zurabišvili. Ta je prejšnji teden na ustavno sodišče vložila zahtevo za razveljavitev izida volitev in zavrnila izdajo predsedniškega odloka o sklicu ustanovne seje parlamenta. Seje so se udeležili poslanci Gruzijskih sanj, opozicija pa jo bojkotira. 

Srbska policija je pridržala novega, skupno trinajstega, osumljenca v povezavi z zrušitvijo nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v kateri je umrlo 15 oseb. Državno tožilstvo v Novem Sadu je ob tem sporočilo, da pridržanega sumijo kaznivega dejanja zoper splošno varnost v povezavi z neustreznim in nepravilnim izvajanjem gradbenih del, višje sodišče pa je zanj po poročanju srbskih medijev odredilo mesec dni pripora. Tožilstvo v Novem Sadu je sicer prejšnji teden odredilo pripor 12 oseb. V soboto je višje sodišče v Novem Sadu pripor za 30 dni podaljšalo več osebam, med drugim nekdanjemu ministru za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goranu Vesiću in nekdanjemu vodilnemu srbskih železnic Nebojši Šurlanu. Za nekdanjo direktorico srbskih železnic Jeleno Tanasković in osumljenca, čigar identitete niso razkrili, pa je sodišče odredilo trimesečni hišni pripor.

Izraelska vlada je odobrila resolucijo o prekinitvi vezi z izraelsko medijsko hišo Haaretz, ki vladnim organom med drugim prepoveduje komuniciranje ali oglaševanje v mediju. Izraelska vlada je odločitev utemeljila, češ da so številni Haaretzovi članki prizadeli legitimnost države Izrael in njene pravice do samoobrambe. Kot poroča omenjeni izraelski medij, je vlada resolucijo potrdila, kljub temu da odločanje o njej ni bilo uvrščeno na dnevni red seje vlade. Medij je odločitev izraelske vlade s premierjem Benjaminom Netanjahujem na čelu že označil za bojkot Haaretza, ki je bil sprejet brez kakršnegakoli pravnega mnenja, ter kot še eno od Netanjahujevih potez na poti k razgradnji izraelske demokracije. Odnos med vlado in časopisom se je zaostril, potem ko je založnik Amos Schocken na konferenci v Londonu prejšnji mesec izjavil, da Netanjahujevi vladi ni mar za vsilitev krutega režima apartheida palestinskemu prebivalstvu. Ob tem je v ločeni izjavi dejal, da se izraelska vojska bori s palestinskimi osvobodilnimi borci, ki jih Izrael imenuje teroristi. Čeprav je Schocken kasneje dejal, da s tem ni mislil borcev Hamasa, izraelska vlada to razume kot podporo teroristom. 

Glede na podatke Načrta razvojnih programov 2023-2026, ki je del proračunskih dokumentov, ki jih je pridobila stranka Levica, namerava vlada v prihodnjih dveh letih nameniti več milijonov evrov za nakup izraelskih raket spike. Poslanci Levice, Socialnih demokratov in svobodna poslanka Mojca Šetinc Pašek so zato na vlado že naslovili pobudo, s katero nasprotujejo nadaljevanju načrtov za nakup izraelskega orožja. Ministrstvo za obrambo je sicer zatrdilo, da Slovenija od Izraela od začetka vojne v Gazi ni kupila orožja, streliva ali druge vojaške opreme, in dodalo, da vlada prav tako ni izdala nobenega dovoljenja za izvoz takšnega blaga v Izrael. Pri tem so se na ministrstvu sklicevali na to, da so v letih 2022 in 2023 tudi samostojno nabavili sisteme spike in pripadajoče strelivo pri edinem evropskem izvajalcu Eurospike. Podjetje je, kot so poudarili, v večinski lasti nemških podjetij Rheinmetall in Diehl Group. Ministrstvo je sicer pri tem pomenljivo izpustilo podatek, da je tretji solastnik Eurospika izraelska državna orožarska firma Rafael, ki je orožje tudi sama razvila in ga za neevropske trge samostojno proizvaja in trži. Koalicija je tako letos skupno trikrat in pretekli teden tudi dokončno potrdila proračun, ki v dokumentih navaja, da bo za nakupe raket Spike porabljenih 15,28 milijona evrov. Gre sicer za edino eksplicitno omembo sistema, nakup izraelskega orožja se namreč lahko skriva tudi znotraj drugih postavk. Koalicija, v kateri sedi tudi kao antimilitaristična in anti-Nato stranka Levica, je poleg potrditve vojaškega sodelovanja z okupatorsko tvorbo Izrael pristala tudi na povečanje izdatkov za oboroževanje in opremo slovenske vojske za kar 87 odstotkov.