ZOFFom, orožje!
V mestu Sulejmanija v iraškem Kurdistanu je potekala prva predaja orožja Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK. Orožje je ceremonialno predalo 40 borcev in en komandant. Odločitev o razorožitvi in razpustitvi stranke je njen voditelj Abdullah Öcalan iz zapora objavil konec februarja, kongres stranke pa potrdil maja, s čimer so napovedali konec več kot 40-letnega gverilskega boja proti turški oblasti nad Kurdistanom. Tiskovni predstavnik turške vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj Ömer Çelik je pred prvo predajo orožja sporočil, da mora biti razorožitev dokončana v največ pol leta.
Izraelska vojska je v bombardiranju Gaze v zadnjem dnevu ubila več kot 80 ljudi. Iz organizacije Zdravniki brez meja so sporočili, da so zaradi vdora izraelske vojske v zahodni del mesta Han Junis in izraelskega obstreljevanja evakuirali svojo bolnišnico. Pred distribucijsko postajo za razdeljevanje pomoči tako imenovane Humanitarne fundacije za Gazo v mestu Rafa na jugu enklave so izraelski vojaki ubili vsaj 12 in ranili 60 Palestincev. Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da so do konca prejšnjega tedna skupno zabeležili okrog 800 ubitih Palestincev v bližini centrov izraelsko-ameriške organizacije.
Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta sprejela dogovor o migracijah, jedrskem sodelovanju in podpori Ukrajini. Po dogovoru o migracijah bodo lahko britanske oblasti migrante, ki v Združeno kraljestvo nezakonito priplujejo s čolni, deportirale v Francijo. V zameno bodo britanske oblasti sprejele enako število prosilcev za azil, ki imajo sorodnike v Združenem kraljestvu. Dogovor o migracijah mora odobriti še Evropska komisija. Starmer in Macron sta se dogovorila še za povečanje dobave raket Storm Shadow z dosegom 550 kilometrov za Ukrajino.
Finska vlada je Združene narode obvestila o odstopu od Ottawske konvencije, ki prepoveduje rabo protipehotnih min. Odstop stopi v veljavo po šestih mesecih od obvestila oziroma januarja prihodnje leto. Kot razlog za odstop od Ottawske konvencije finska vlada navaja grožnjo ruske invazije. Konec prejšnjega meseca je odlok o odstopu od konvencije podpisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinska vojska protipehotne mine sicer dokumentirano uporablja že od leta 2022, konec lanskega leta pa je prejela pošiljko protipehotnih min iz Združenih držav. Odstop od konvencije so deklarativno iz strahu pred Rusijo pred tem napovedale Estonija, Latvija, Litva in Poljska. Rusija in Združene države niso podpisnice konvencije.
Zvezno sodišče v ameriški zvezni državi New Hampshire je zamrznilo odlok predsednika Donalda Trumpa o ukinitvi pravice do državljanstva po rojstvu na ozemlju Združenih držav. Pritožbo proti odloku je na zvezno sodišče vložilo Ameriško združenje za državljanske svoboščine, krajše ACLU, ki odlok označuje za neustaven. Pritožba na zvezno sodišče in zamrznitev sledi odločitvi vrhovnega sodišča, da izvajanja odloka na zvezni ravni nižja sodišča ne morejo blokirati, s čimer je ugodilo pritožbi vlade na predhodne odločitve več sodišč. Odlok o ukinitvi pravice do državljanstva po rojstvu namesto po poreklu je Trump podpisal januarja kot enega svojih prvih ukrepov na dan inavguracije.
Katarska televizija Al Džazira ukinja svojo podružnico na Balkanu s sedežem v Sarajevu. Zapirajo tudi uredništva v Zagrebu, Beogradu, Skopju in Podgorici. Al Džazira Balkans je začela oddajati leta 2011, potem ko je odkupila lokalno televizijo v Sarajevu. Šlo je za prvi kanal katarske mreže, ki ni oddajal v arabščini ali angleščini.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prestala interpelacijo, ki sta jo vložili stranki NSi in Demokrati. Za razrešitev ministrice je glasovalo 27 od 73 prisotnih poslancev, 46 jih je bilo proti. Razpravo ob interpelaciji je sicer začinil poslanec iz vrst Nove Slovenije Aleksander Reberšek.
Izjava
Predlagateljici interpelacije med drugim Vrečko očitata tudi neupravičeno izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, potem ko jo je književnica leta 2000 zavrnila. Ministrici je v bran stopila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je zlasti Reberška opomnila na pomembnost pisateljičinih pravljic.
Izjava
Sledili so odgovori ministrice, ki so Reberška očitno nasmejali, a ne za dolgo, saj si je kaj hitro prislužil opomin.
Izjava
Na koncu si je Reberšek zagotovil še en opomin, predsednica parlamenta pa mu je odvzela besedo, ko ji je očital, da bo narod slekla tako hitro kot dviguje krilo.
Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije ponovno imenovala Damjana Petriča. Petrič policijo sicer vodi od januarja letos, ko je s položaja odstopil Senad Jušić. Vladi je ponovno imenovanje za šest mesecev oziroma do imenovanja novega generalnega direktorja predlagal notranji minister Boštjan Poklukar, ker natečajni postopek za položaj generalnega direktorja policije še ni zaključen. Na razpis se je do sedaj prijavil samo Petrič, vendar je Poklukar označil sklep uradniškega sveta, s katerim so Petriču priznali izpolnjevanje pogojev, za pomanjkljiv. Z uradniškega sveta so nato sporočili, da sklepa ne bodo dopolnjevali.
Dodaj komentar
Komentiraj