Žvižgačoff
Sirska vojska začenja operacijo, s katero želi zavzeti vzhodni del mesta Alepo, ki je glavno oporišče upornikov. Operacijo izvajajo tako topniške sile na tleh kot zračni napadi s pomočjo ruskih letal. Zračni napad je bil za Aleppo najmočnejši do sedaj. Okraj Farafra na severu mesta je sirska vojska že usvojila, boji pa naj bi potekali tudi v severnem okraju Handarat in središčnem okraju Bab al-Antakya, okraj al-Shaar pa je bil bombardiran. V mestu sicer živi okrog 250 tisoč prebivalcev. Napad je sirska vlada napovedala že prejšnji četrtek, potem ko je propadel mirovni sporazum med Rusijo in Združenimi državami Amerike.
Časnik Guardian je objavil razkriti tajni dokument, ki kaže, da Evropska unija na sestanku z delegacijo afganistanske vlade naslednji teden namerava državi zagroziti, da ji bo zmanjšala pomoč, če ne sprejme vsaj 80 tisoč deportiranih afganistanskih beguncev iz Evrope. V Afganistan, v katerem divja državljanska vojna, se je do sedaj sicer iz Evrope vrnilo 5 tisoč beguncev.
Ameriško ministrstvo za pravosodje je Deutche bank naložilo kazen za sokrivdo nemške banke v finančni krizi zaradi nepravilne prodaje hipotečnih obveznic, ki znaša več kot 14 milijard evrov. Vprašanje, ki se pojavlja, je, ali je Deutche bank zmožna sama poravnati kazen. Angela Merkel je v tem tednu zavrnila tako možnost državne finančne pomoči kot tudi diplomatsko posredovanje z ZDA. Ob najavi zavrnitve pomoči s strani Angele Merkel je vrednost banke na borzi zgolj v ponedeljek upadla za 7 odstotkov.
Nemški informacijski pooblaščenec je od podjetja Facebook zahteval, naj preneha z vsiljivim zbiranjem osebnih podatkov uporabnikov storitve za pošiljanje sporočil WhatsApp. Uporabnikov omenjene storitve v Nemčiji je kar 35 milijonov, Facebook pa bo moral z zbiranjem njihovih podatkov prenehati takoj. Informacijski pooblaščenec ameriško korporacijo obtožuje tudi spreminjanja pogojev delovanja brez privolitve uporabnikov. Facebook je namreč začel z zbiranjem kontaktov iz imenika posameznika. Podoben postopek se proti Facebooku obeta tudi v Italiji.
Evropski poslanci Zelenih so ustanovili EUleaks platformo, kamor bi potencialni žvižgači lahko objavljali dokumente ali sume kršitev v Evropski uniji. Zraven so priložena navodila za žvižgače, kako do strani dostopati preko Tora, ki jim zagotavlja anonimnost. Več o platformi pove Igor Šoltes, evropski poslanec Zelenih:
Zeleni naj bi že sedaj prejemali različna razkritja, ki so jih nato delili z novinarji. Tudi z novo platformo bi, če bi se žvižgač strinjal, njegovo objavo delili z novinarji in civilno družbo. Poslanci se zavezujejo, da bodo ostali nevtralni, in ne bodo filtrirali dobljenih informacij. Zeleni so sicer že maja Evropski komisiji predlagali spremembo zakonodaje, ki bi ščitila žvižgače, vendar ne pričakujejo podpore.
Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta za pranje denarja in izogibanje davkom je začel delovati in preizpraševati novinarje, ki so sodelovali v Panama Papers leaks. Njegov namen je ugotoviti, ali bi bilo mogoče preprečiti pranje denarja in izogibanje davkom zgolj z doslednejšim upoštevanjem že obstoječe zakonodaje. Razkritje panamskih dokumentov je namreč razkrilo, da je podjetje Mossack Fonseca skrbelo tudi za slamnata podjetja mnogih klientov iz Evropske unije. Podobne storitve naj bi nudilo tudi šest največjih nemških bank. Nekateri evropski poslanci želijo zaslišati še Neelie Kroes, nekdanjo evropsko komisarko, za katero se je pred kratkim razvedelo, da ni prijavila svoje firme, ko je bila na položaju, komisarja Miguela Ariasa Caneta, ki ni prijavil slamnatega podjetja svoje žene, ter druge politike, za katere obstaja sum izogibanja davkom.
Grški parlament je s 152-imi glasovi proti 141-im potrdil odlok, ki med drugim predvideva privatizacijo vodne in električne infrastrukture, liberalizira trg elektrike in ukinja nekatere izjeme pri plačevanju pokojninskih prispevkov. To so nekateri izmed trinajstih ukrepov od petnajstih, ki se jih je grška vlada zavezala uvesti maja letos, po pregledu programa posojila iz leta 2015. Takrat sklenjeni sporazum z Evropsko unijo, Evropsko centralno banko, Evropskim mehanizmom za stabilnost in Mednarodnim denarnim skladom je najprej zahteval spremembo pokojninskega in davčnega sistema, po kateri je Grčija prejela nadaljnjih 7,5 milijard evrov posojila za plačevanje dolžniških obresti. Po zadnjem setu sprejetih ukrepov bo Grčija lahko prejela 2,8 milijardi evrov pomoči, če bodo posojilodajalci zadovoljni s podrobnostmi ukrepov, o čemer bodo odločali finančni ministri Evroskupine 10. oktobra.
Novice iz Slovenije
Združena levica je v Državni zbor vložila zahtevo o posvetovalnem referendumu o sporazumih TTIP in CETA. Slednji bi bil lahko podpisan že prihodnji mesec kljub močnemu nasprotovanju civilne družbe. Luka mesec, vodja poslanske skupine Združene levice:
Mesec se popravlja: potrebni so podpisi večine poslancev, ne tridesetih.
Po grožnjah, grafitih in molotovkah so uporabniki Sokolskega doma v Novem mestu dobili novo neprijetno presenečenje. Od občine so prejeli pisno zahtevo po izselitvi in to v roku 3 dni. Več o dogodku v Offsajdu ob peti popoldanski, do takrat pa vam apetit potešimo z izjavo uporabnika Sokolca Sebastjana Šeremeta.
Dodaj komentar
Komentiraj