Črno-modro prijateljsvo v drugo

Včeraj je na Dunaju prisegla nova avstrijska vlada. Sestavila jo je koalicija konzervativne Ljudske stranke in desno populistične svobodnjaške stranke. S tem se zaključuje desetletno obdobje velikih koalicij. Formiranje vlade je tudi uspeh voditelja konzervativcev Sebastjana Kurza, ki je pri 31 letih postal najmlajši voditelj vlade v Evropi. Prisego vlade v stari cesarski palači Hofburg, kjer je danes urad predsednika republike, so na dunajskih ulicah spremljali protesti tistih, ki nasprotujejo članstvu svobodnjaške stranke v vladi.  A njihovo število, okoli 5500, je bilo precej manjše kot leta 2000, ko je v vlado vstopil takratni vodja svobodnjakov Jörg Heider in je protestiralo 150 tisoč ljudi.

V primerjavi z zapleti v sosednji Nemčiji so koalicijska pogajanja potekala precej gladko. Predvolilno kampanjo je močno zaznamovalo nasprotovanje sprejemu migrantov. Ljudska stranka pod vodstvom Sebastjana Kurza se je pomaknila precej v desno, v bližino svobodnjakov. Ti so na drugi strani pod vodstvom Heinza-Christiana Stracheja postali manj kontroverzna stranka kot pred osemnajstimi leti. Potek koalicijskih pogajanj opiše Reinhard Heinisch, profesor politologije na univerzi v Salzburgu:

Izjava

Glavni cilj Svobodnjaške stranke je bil, da si pridobi prepoznavnost na področju varnosti, ki je za njene volivce najpomembnejša. Uspela si je pridobiti notranje ministrstvo, ki ga bo vodil Strachejev tesni sodelavec Herbert Klickl, in ministrstvo za obrambo. V zameno so svobodnjaki popustili pri nasprotovanju Evropski uniji. Pristojnost za odnose z Evropsko unijo je bila z zunanjega ministrstva, ki ga tudi vodi ministrica iz vrst svobodnjakov, prenesena na kancleriat.

Dejstvo, da bo celotni varnostni aparat vključno z vsemi tajnimi službami v pristojnosti svobodnjaških ministrov, je  vzbudilo nemalo pozornosti med političnimi komentatorji. Pomen teh položajev razloži Heinisch:

Izjava

Poleg varnostne politike je za Svobodnjaško stranko pomembna tudi socialna politika. V preteklosti je stranka zagovarjala izrazito neoliberalno ekonomsko politiko, ki pa ni popularna med velikim delom njene volilne baze, kot so upokojenci in razočarani delavski razred. Pojasnjuje Leonce Röth, politolog z Univerze v Kölnu:

Izjava

Tudi pri izboru ministrske ekipe je svobodnjaška stranka pokazala precej več zrelosti kot pri prvem vstopu v vlado. Pojasnjuje Heinisch:

Izjava

V nasprotju s Strachejem Kurz svojih ministrov ni iskal med veterani Ljudske stranke, temveč se zanaša predvsem na ljudi iz svojega kroga:

Izjava

Tretji vpliv na koalicijski dogovor je imel predsednik republike Alexander Van der Bellen, ki je na lanskih predsedniških volitvah tesno premagal svobodnjaškega kandidata Norberta Hoferja. Van der Bellen je v preteklosti rekel, da ne bo prisegel vladi, ki bi jo vodila svobodnjaška stranka. Pri koalicijskih pogajanjih je zahteval, da se vlada ne poigrava z možnostjo referenduma o izstopu iz Evropske unije. Prav tako je nakazal, da ne bi priznal nekaterih kontroverznih kandidatov. Na koncu je Van der Bellen izrazil zadovoljstvo o poteku pogajanj. Njegovo vlogo opiše Henisch:

Izjava

Svobodnjaška stranka se je praktično poslovila od možnosti referenduma o izstopu iz Evropske unije, v koalicijsko pogodbo pa je uspela vključiti razširitev pravice do referenduma:

Izjava

Gotovo ena kontroverznejših bo napovedana reforma visokega šolstva. Že črno-modra vlada Wolfganga Schüssla iz let 2000 do 2007 je uvedla šolnine, ki pa so bile kasneje močno znižane. S starim zavezništvom se šolnine vračajo. Razlaga predsednik Kluba slovenskih študentov in študentk Andi Smrtnik:

Izjava

Z izjemo dveh Schüsslovih vlad med letoma 2000 in 2007 Avstrijo že trideset let vodijo velike koalicije. Kot ugotavlja Heinsch, so volivci teh vlad sedaj siti:

Izjava

Avstriji se očitno obeta obdobje večje politične polarizacije:

Izjava

Pri spremembah v razmerju političnih moči ne gre izgubiti izpred oči dejstva, da je nova avstrijska vlada predvsem dosežek Sebastiana Kurza. Ta je uspel unovčiti svoj politični talent v času in okolju, kjer tega talenta primanjkuje. Zaključuje Heinisch:

Izjava