Offsajd posvečamo 7. členu Ustave Republike Slovenije in spoštovanju le tega. V Mariboru se namreč ravnokar pričenja omizje, ki ga je organiziral regijski odbor Društva gibanja TRS Maribor. Za omizjem bodo soočili različne poglede in mnenja o izvajanju sedmega člena ustave, ki sicer dokaj ohlapno govori o ločitvi verskih skupnosti od države. Poleg tega se bo razumljivo govorilo tudi o Rimo-katoliški cerkvi kot državni religiji, o državnem financiranju cerkve v času krize ter o financiranju verskih skupnosti preko cerkvenega davka.

Glavna ločnica pri obravnavi problema se pojavlja med sociološkim pogledom na razmerje med državo in religijo. Svoje mnenje o problemu nam je podal sociolog Andrej Fištravec, ki bo tudi govoril na javnem tribunalu:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ustavni pravnik in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Rajko Pirnat vidi po drugi strani ločitev med državo in cerkvijo kot posledico francoske revolucije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Za razliko od njega nas sociolog Fištravec opozarja, da se razmerje med državo in cerkvijo v posameznih državah kaže različno:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Prav tako je razložil, da je stopnja sekularizacije različna, oziroma, da se cerkev udeležuje na različnih področjih javnega, ter da posamezne veroizpovedi različno pristopajo k razmerju:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Uspeh pravnega reševanja razmerja je komentiral pravnik Rajko Pirnat:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kljub temu, pa imajo verske skupnosti pravico, da izražajo svoja mnenja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Zakonodajno uravnavanje razmerja je torej težavno. Še posebej, ko se cerkev podaja na področja izven svoje pristojnosti, še posebej ko gre na področje političnega. Nadaljuje Fištravec:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Izpostavil je tudi napake, ki se dogodijo, ko se cerkev prične ukvarjati z dobičkonostnostjo tudi na področju gospodarstva:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.