9 do 12 hidroelektrarn na srednji Savi

Oddaja
5. 10. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

V petek, 2. oktobra, je okoljski minister Andrej Vizjak s Stojanom Nikolićem iz Holdinga slovenske elektrarne, krajše HSE, podpisal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi od Ježice do Suhadola. Pogodbo, ki predvideva gradnjo od 9 do 12 hidroelektrarn v srednjesavskem kanjonu, so usklajevali 15 let, znašla pa se je v vseh koalicijskih pogodbah zadnjih šestih vlad. Različic koncesijskih pogodb je bilo okoli 12, HSE pa je moral v času dogovarjanja v projekt vložiti 10 milijonov evrov.

TET že več let v likvidaciji, načrta za bodočnost regije pa še ni
 / 19. 4. 2016
Po prvotnem načrtu bi morali vse elektrarne zgraditi do leta 2030, a ker se projekt dolgo ni premaknil, upajo, da bodo čez 10 let postavljene prve tri: Suhadol, Trbovlje in Renke. Z gradnjo prve naj bi začeli leta 2024, obratovati pa bi lahko začela tri leta kasneje, torej leta 2027. Pred začetkom gradnje bo namreč treba sprejeti še državni prostorski načrt. Projekt gradnje treh elektrarn bo skupno stal okoli 350 milijonov evrov, od tega bo šlo 300 milijonov za energetski del, med 50 in 60 milijonov pa za infrastrukturni del. Več o tem pove Jure Šimic iz HSE, vodja projektne skupine.

Izjava

Projekt podpira vseh pet občin, skozi katere teče srednji tok Save, saj je pomemben za razvoj zasavske regije. Prvi podpis je Vizjak dobil 23. septembra, in sicer od trboveljskega župana, kmalu za tem pa je pridobil soglasja še od 4 preostalih županov. Gradnja hidroelektrarn bi namreč lahko prinesla veliko število delovnih mest za vsaj dve desetletji oziroma za tako dolgo, kot bo potekala gradnja. O tem pove več Jani Medvešek, novi direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje. 

Problemi pri upravljanju dravskih elektrarn
 / 17. 1. 2019

Izjava

Pri tem je pomemben tudi dogovor o delitvi koncesijske dajatve v razmerju 70 : 30. Eno tretjino bo prejela država, večino pa občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija in Laško.

Gradnja hidroelektrarn pa je za krajane pomembna tudi zaradi pogostih poplav. Hidroelektrarna Suhadol, ki bo imela akumulacijsko jezero, naj bi preprečevala nadaljnje poplavljanje. Zaradi poplavljanj in rušenja skal pa je v kraju Podkraju v občini Hrastnik cesta na desni strani Save zaradi poškodb zaprta že več kot pol leta, zato je trenutna najkrajša prometna povezava do domače občine dolga 12 kilometrov. Pot do Hrastnika naj bi zaradi del na cesti in štirih semaforjev trajala okoli pol ure. 

Tudi hidroelektrarna Renke bo preprečevala poplavljanje. Postavljena bo v bližini zagorskega mostu v smeri Litije in bo reševala podvoz pod železniško progo v Renkah, skozi katerega vodi cesta v Mošenik. Leta 2010 je namreč podvoz zalilo do višine petih metrov, rekordnih šest metrov visoko pa je voda segala leta 1990. Pozitivne vplive, ki jih lahko projekt prinese regiji, komentira Medvešek. 

Izjava

Načrti za množično gradnjo majhnih hidroelektrarn v Albaniji
 / 7. 3. 2020
Gradnji hidroelektrarn nasprotujejo okoljevarstveniki, ki so protestirali tudi ob podpisu pogodbe. Rok Rozman iz društva Balkan River Defence meni, da naravovarstveni vidik tudi pri tem projektu ne bo zadostno upoštevan. 

Izjava

Na HSE in ministra Vizjaka so sicer že leteli očitki, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo ustvarile dovolj elektrike in tako sploh ne bodo bistveno koristile slovenskemu prebivalstvu. Komentira Jure Šimic. 

Izjava

Osrednji razlog za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi je tako imenovani dvig ambicij obnovljivih virov energije na 37 odstotkov. Slovenija do začetka leta 2020 namreč ni dosegla evropskega cilja, gradnja hidroelektrarn, ki trenutno zagotovijo približno tri četrtine električne energije iz obnovljivih virov, pa je trenutno edina rešitev za izpolnitev zahtev evropske komisije. Hidroelektrarne na srednji Savi bi bile največji in najcenejši korak k izpolnitvi teh ciljev. 

mladi za podnebno pravičnost
O Osnutku Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050
 / 25. 9. 2020

Če bi bilo zgrajenih vseh deset elektrarn, bi na leto proizvedle približno eno teravatno uro električne energije. To je nekaj manj kot deset odstotkov trenutne skupne slovenske porabe elektrike in tri- do štirikrat več od trenutne proizvodnje elektrike sončnih in vetrnih elektrarn. Hidroelektrarne pa bodo za slovenski energetski sistem v prihodnosti posebno pripravne tudi zaradi tega, ker je to energetski vir, ki se lahko hitro prilagaja potrošnji. Ko bosta vse več energije zagotovili nestanovitna sončna in vetrna elektrika, bo postala potreba po proizvodnji, ki ni odvisna od trenutnih vremenskih razmer, toliko večja. Poleg tega bodo lahko hidrolektrarne delovale učinkoviteje, če jih bo na strugi več in bodo spuščanje vode usklajevale med seboj. Opiše Šimic. 

elektrika
Nacionalni energetski in podnebni načrt
 / 20. 9. 2019

Izjava

Na gradnjo prve izmed elektrarn bo treba čakati še vsaj 3 leta, do takrat pa sprejeti državni prostorski načrt in tudi ustreči okoljevarstvenim pogojem. Glede na petnajstletno usklajevanje koncesijske pogodbe pa se zna zgoditi, da tudi 3 leta ne bodo dovolj za gradbeni začetek velikopoteznega projekta.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.