Deportacije ne glede na lokacije
V ponedeljek je v Bruslju potekalo zasedanje notranjih ministrov članic Evropske unije, na katerem so podprli tako imenovani solidarnostni mehanizem v okviru pakta o migracijah in azilu ter dosegli dogovore o več zakonodajnih predlogih, s katerimi si EU želi olajšati izvajanje deportacij migrantov. Solidarnostni mehanizem bo članicam, v katere vstopa večje število migrantov, omogočil podporo drugih držav Unije. Poleg tega so ministri potrdili še nov seznam varnih izvornih držav na ravni celotne Unije in uredbo uporabe koncepta varne tretje države, podprli pa so tudi predlog zakonodaje o vzpostavitvi skupnega sistema vračanja državljanov tretjih držav. Prav slednji vključuje pravno podlago za vzpostavitev centrov zunaj EU, kamor bi lahko države začasno ali za dlje časa deportirale migrante.
Predloge, ki so jih podprli notranji ministri Unije, za začetek predstavi Lindsay Frey, raziskovalni novinar pri nevladni organizaciji Statewatch.
Izjava
Sprejetje vseh omenjenih predlogov je povezano z izvajanjem lani sprejetega evropskega pakta o migracijah in azilu, ki bo sicer začel veljati junija prihodnje leto.
Izjava
Zakonodajni predlog za pospešitev vračanja migrantov, ki jim države niso odobrile azila ali mednarodne zaščite, v tretje države, predstavlja predvsem podlago za sklenitev dogovorov med posameznimi državami Unije in tretjimi državami o vzpostavitvi migrantskih centrov. Sporazume o vzpostavitvi centrov bi lahko članice sklepale le z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo. Kot da ta puhlica karkoli pomeni in kot da se slednjih dogovorov držijo članice Unije. Centri bi po navedbah Sveta Evropske unije lahko delovali kot vmesne lokacije na poti deportacije v končno državo ali pa kot končna točka. Frey pojasnjuje, da je opredelitev teh centrov v zakonodajnem predlogu definirana zelo široko.
Izjava
Eden od gradnikov pakta o migracijah in azilu je tudi nov sistem za upravljanje migracij na zunanjih mejah Evropske unije. Sistemsko povečevanje eksternalizacije meja Unije je razvidno tudi v finančnem okviru za obdobje od leta 2028 do 2034, ki ga je poleti predstavila Evropska komisija. V njem je komisija preko instrumenta Globalna Evropa namenila 200 milijard evrov za financiranje projektov izven držav Evropske unije, natančneje za pakte, kakršnega je julija 2023 sklenila s Tunizijo. Kot pojasnjuje Berfin Nur Osso, doktorska študentka na helsinški univerzi, podobne ideje na ravni posameznih držav sicer niso novost.
Izjava
Sogovornik izpostavlja, da dogovor med Tunizijo in Evropsko unijo temelji predvsem na preprečevanju vstopa ljudi v države Evropske unije, medtem ko zdaj podprta zakonodajna pospešitev vračanja migrantov dovoljuje predvsem deportacije ljudi, ki so v Unijo že vstopili.
Izjava
Osso izpostavlja, da je dogovor s Tunizijo bolj podoben dogovoru, ki ga je Evropska unija leta 2016 sklenila s Turčijo.
Izjava
Predlog uredbe za pospešitev vračanja migrantov poleg tega predvideva uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Države članice bi v skladu z uredbo v enoten obrazec vpisale ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi in ga vnesle v schengenski informacijski sistem. To bi pomenilo, da lahko država članica osebo deportira na podlagi odločbe, ki jo je oseba prejela v drugi državi Unije.
Sogovornica ukrepe o deportacijah razume kot nadaljevanje sprememb na področju tretjih varnih držav.
Izjava
Prav na področje varnih držav je Unija posegla tudi na tokratnem zasedanju. Ministri so namreč podprli skupni seznam varnih izvornih držav, na katerem so med drugim Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. Poleg tega bodo med varne umeščene tiste države, ki so v procesu približevanja Uniji, razen če v njih poteka vojna ali če so sprejele restriktivne ukrepe, ki omejujejo temeljne pravice in svoboščine. Za kandidatke za vstop v EU uredba sicer predlaga, da ne bi veljale za varne, če bi bil delež odobrenih prošenj za mednarodno zaščito iz teh držav v članicah EU večji od 20 odstotkov. Gre za še eno dopolnitev pakta o migracijah in azilu, ki določa, da bodo morale članice prošnje prosilcev iz varnih izvornih držav obravnavati po pospešenem postopku.
Na zasedanju so se ministri dogovorili tudi o stališču o prenovi koncepta varne tretje države, ki članicam EU omogoča zavrnitev prošnje za azil kot neutemeljene, če je prosilec zaprosil in prejel mednarodno zaščito v nečlanici Unije, ki je varna zanje. S tem bi lahko članice Unije s tretjimi državami sklenile sporazume o obravnavi prošenj za azil na njihovem ozemlju, torej izven Unije. Poleg tega bi državo kot varno tretjo državo obravnavali, če obstaja povezava med njo in prosilcem ali če bi prosilec za azil prečkal to državo pred prihodom v EU. Prosilec v primeru pritožbe na odločitev o zavrnjeni prošnji ne bi imel tako imenovane avtomatične pravice, da v času obravnave pritožbe ostane na ozemlju Unije. Več sogovornik.
Izjava
Poleg eksternalizacije so ministri podprli tudi solidarnostni mehanizem, ki nikakor ne pomeni solidarnosti do oseb na poti, temveč zgolj med posameznimi članicami Unije. Do podpore v okviru mehanizma bodo upravičene Italija, Španija, Grčija in Ciper, saj vanje vstopa večje število migrantov. Druge države Unije bodo morale prispevati s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito iz omenjenih članic, finančno ali pa z nudenjem operativne podpore. Mehanizem tako predvideva 21 tisoč premestitev oziroma 420 milijonov evrov finančnih sredstev. Načrt sicer predvideva izjeme, Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska namreč lahko Svet Evropske unije zaprosijo za izjemo od sodelovanja v mehanizmu, pri čemer bodo lahko deloma ali v celoti opravičene prispevanja. Po dogovoru, ki so ga ministri dosegli v ponedeljek, bo moral odločitev o vzpostavitvi sheme sprejeti še Svet Evropske unije, ko bo jasno tudi, kako bodo prispevale posamezne članice. Te namreč lahko same odločajo o svojem doprinosu. Več o mehanizmu in kaj ta predvideva, pojasni Frey.
Izjava
Sogovornik ob tem dodaja, da je pri v ponedeljek dogovorjenih predlogih vidna podobnost s protimigrantskimi politikami Združenih držav, ki so dogovore o deportacijah migrantov sprejele z več afriškimi državami, na primer Esvatinijem in Južnim Sudanom.
Izjava
Vse v ponedeljek podprte predloge mora sicer sprejeti še Evropski parlament, ki do migrantov ni nič bolj milosten kot ostale evropske institucije, ki se tako vrlo zavzemajo za spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic.
Dodaj komentar
Komentiraj