Dresden, Nazionstand
Mestni svet v Dresdnu, glavnem mestu nemške zvezne države Saške in brlogu skrajno desnega gibanja Domoljubni Evropejci proti islamizaciji zahoda, bolj znanega po kratici Pegida, je sprejel resolucijo, s katero so zaradi neonacizma razglasili izredno stanje, po nemško Nazionstand. Pobudo je na dnevni red vložil Max Aschenbach, član levosučne satirične stranke Die Partei; podprlo jo je 39 mestnih svetnikov, 29 jih glasovalo proti. Johannes, aktivist iz gibanja Hope - fight racism, ki vsak ponedeljek protestira proti Pegidi, pojasni, da resolucija pomeni simbolno priznanje, da ima Dresden težave s skrajnostmi, ki svoj navdih črpajo v nacizmu. Je torej le podlaga za konkretne ukrepe, ki bodo še morali slediti.
Da je resolucija politične narave brez pravnega ozadja, potrjuje tudi Raphael Bossong z nemškega Inštituta za mednarodne in varnostne študije. Z njim smo se pogovarjali o povezavah skrajno desnih gibanj s terorističnimi celicami v Nemčiji in medsebojnih povezavah iz preteklosti.
V zadnjih letih se je s poostrenim nadzorom izkazalo, da je spekter delovanja skrajnežev širok, kot taka pa tudi “naprednost” različnih posameznikov in skupin. Simpatije do njih, če ne gre že za neposredne povezave, pa obstajajo tudi med pripadniki varnostnih služb.
Incidenti, kot sta umor lokalnega politika Walterja Lübckeja iz stranke krščanskih demokratov, poznanih pod kratico CDU, v mestu Kassel in napad na sinagogo v Halleju, so naposled prebudili vrhove politike, ki so spoznali, da so se grožnje z družbenih omrežij naposled materializirale.
Zdi se, da zaradi medmrežne in s tem globalne razsežnosti terorističnih dejanj nastajajo zametki subkulture. Bossong pravi, da na terorizmu v Nemčiji ni nič specifično “nemškega”, da pa je problem terorizma specifičen za vzhodno Nemčijo, področje nekdanje Nemške demokratične republike.
Na pogorišču Nemške demokratične republike svoja stališča oblikujejo tudi današnji pripadniki Pegide. Zgodovinska dediščina nacizma kljub povojni denacifikaciji tako še ni izbrisana.
Bossong še dodaja, da je razlog za trdovratnost skrajnodesničarskih gibanj v Dresdnu tudi zaslomba vplivne intelektualne sfere.
V takšnem ideološkem okolju se je uspešno pozicionirala tudi skrajnodesničarska stranka Alternativa za Nemčijo, ki je na regionalnih volitvah septembra osvojila 28 odstotkov glasov. Deklarativno desnosredinsko usmerjeni CDU tako vse bolj prevzema radikalnejšo retoriko. Svetniki CDU so tako glasovali proti resoluciji o izrednem stanju. Johannes v ravnanju stranke vidi nadaljevanje siceršnje politike na Saškem.
Ali bo besedilo resolucije mrtva ali živa črka na papirju, bo odvisno od nadaljnjih ukrepov. Svoje upe in pričakovanja za konec povzame Johannes.
Dodaj komentar
Komentiraj