Elita Slatna, ampak tista hohštaplerska
Medtem ko širom Slovenije stavkajo ter izvajajo protestne dejavnosti dobro plačani sodniki in še bolje plačani zdravniki, delavski boj veliko tišje bijejo slovenski profesionalni nogometaši. Vice Miljanić, hrvaški nogometaš in napadalec Nogometnega kluba Rogaška, je na Inšpektorat za delo svoj klub prijavil za izvajanje mobinga.
Okoliščine mobinga v Nogometnem klubu Rogaška, zaradi katerih je Miljanić svoj klub prijavil inšpekciji, povzame Dejan Stefanović, predsednik Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, znanega kot Spins.
Kdor je kdaj treniral nogomet ali kak drug šport, zagotovo pomni, da so trenerji igralce in igralke pogosto disciplinirali z ločenim treningom. Praksa ločenih kazenskih treningov je dobro uveljavljena, a Stefanović opozarja, da je prepovedana tako po 197. členu kazenskega zakonika kot po pravilniku Nogometne zveze Slovenije.
Šikaniranje Vica Miljanića se po trditvah Stefanovića ni zaključilo niti po obisku sindikata v klubskih prostorih.
V sindikatu pravijo, da so z natančnejšim pregledom delovanja kluba je ugotovili, da razmerja igralcev s klubom odstopajo od standardne prakse v slovenskem športu. Poklicni športniki se namreč v klubih ponavadi ne zaposlijo, temveč odprejo svoje podjetje, postanejo samostojni podjetniki in klubu izstavljajo račune, kar je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih. Ta prepoveduje delo na podlagi pogodb civilnega prava, če v razmerju med delodajalcem in delavcem obstajajo elementi delovnega razmerja. V Rogaški gredo po besedah Stefanovića v kršenju delovnega prava še dlje, saj igralce fiktivno zaposlijo v podjetjih, ki so v lasti članov vodstva kluba, in jih za igranje nogometa plačujejo preko teh podjetij.
V Nogometnem klubu Rogaška pa imajo svojo plat zgodbe. Ker nikogar iz vodstva kluba do konca redakcije nismo uspeli priklicati na telefon, citiramo njihovo objavo za javnost: »Težave, povezane z igralci in disciplino v ekipi, so se začele, ko je eden od igralcev pričakoval, da si bo z denarjem in vplivom svojega očeta prislužil mesto v začetni enajsterici članskega moštva. /…/ Ko je igralec spoznal, da na ta način ne bo dosegel želenega, je iskal druge načine, da škoduje klubu. Tako je podal prijavo na Spins. Sindikat je pred posredovanjem od igralca zahteval denar. In potem se je zgodba začela. /…/ Sindikat je ob obisku zahteval striktno spoštovanje pogodb o profesionalnem igranju nogometa, kar je pomenilo, da smo na zahtevo sindikata nekaterim igralcem morali odvzeti hrano in prenočišče na račun kluba, saj pogodba tega ni predvidevala.«
Predsednik sindikata Dejan Stefanović očitke o tem, da je sindikat kriv za prenehanje plačevanja prenočišč in prehrane, zavrača.
Vodstvo nogometnega kluba Rogaška predsednika sindikata osebno obtožuje tudi izsiljevanja za podkupnino, citiramo: »16. novembra sta nas obiskala dva predstavnika Spins, ki sta se predhodno najavila. Želela sta sestanek z vodstvom kluba in napovedala sta krajši ogled treninga. Po približno enournem ogledu treninga sta sindikalista brez predhodne napovedi in odobritve kluba odšla v garderobo članske ekipe, kjer sta se pogovarjala z igralci. To je izgledalo približno tako, kot da so nas obiskali državni organi, vojska ali policija, ki imajo vsa pooblastila, da vstopijo v vsak prostor v klubu in lahko počnejo, kar si zamislijo. Po približno tridesetih minutah sta zapustila garderobo in na parkirišču pred stadionom čakala določene igralce. V vmesnem času je predsednik sindikata Dejan Stefanovič z dvema predstavnikoma NK Rogaška odšel v notranje prostore kluba, kjer je enemu od njih izrekel besede, ki so nas šokirale: ‘Ugotovili smo veliko nepravilnosti v vašem klubu, za kar bi morali podati prijavo na inšpektorat. Naš namen ni pranje umazanega perila v javnosti. Lahko plačate naš molk in bomo zadevo pometli pod preprogo. V nasprotnem primeru bomo morali podati prijavo na inšpektorat za šport in delovno inšpekcijo.’« Konec citata in citata v citatu.
Ali je od vodstva Rogaške res zahteval podkupnino, pojasni Stefanović.
V športu, ki je prispeval k širjenju delavske kulture med ljudskimi masami v začetku prejšnjega stoletja, je po mnenju sindikalista največja prepreka spoštovanja delavskih pravic tako imenovani gentlemanski dogovor o nespoštovanju Zakona o delovnih razmerjih, ki klubom omogoča, da jim nogometašev ni treba zaposliti.
Vendar Stefanović kljub temu zagotavlja, da njihov namen ni ureditev razmer po Zakonu o delovnih razmerjih, temveč boljše spoštovanje gentlemanskega dogovora.
Zaključimo z besedami Gabriela Kuhna, propadlega avstrijskega nogometaša in uspešnega raziskovalca nogometa: »Nogometni stadioni /…/ so toliko prostori moči, kot tudi prostori upora.« Razen, če namesto zakona velja gentlemanski dogovor.
Dodaj komentar
Komentiraj