Evropski kontinent v zadnjem desetletju sledi ameriškim trendom razrasta raka varnostno-obveščevalne dejavnosti in tumorja masovnega zbiranja podatkov. Če pri tem v Evropi prednjači anglosaška peta kolona, torej otočanska Velika Britanija, se ista hotenja razkrivajo tudi na celinskem delu Stare celine. Medtem ko nemški vazali po naročilu čezlužnikov prisluškujejo svojim sosedom, je sedaj Francija sprejela drakonsko obveščevalno zakonodajo. Medtem ko v javnosti vedno bučneje odmevajo zahteve po reformi, se je premik zgodil vsaj pri nemškem primeru. Avstrija je sprožila tožbo zoper nemško obveščevalno agencijo BND in njeno ameriško gospodarico NSA. Popolnoma drugačen pristop pa se odvija v Makedoniji, kjer je množica imela moment granitnih kock, s katerimi je oklestila parlament.

Srehodimo se skozi omenjene tri primere. V Franciji je spodnji dom sprejel sveži, vsekakor pa tudi sporni zakon o nadzoru. Francoski veliki brat bo po novem lahko sledil posameznikom prek geolokacijskih zmožnosti njihovih prenosnih telefonov, jim prestrezal pogovore in imel pravico zbiranja podatkov o obiskih "spornih" spletnih strani. Ravno zadnja točka je najbolj sporna, saj se od internetnih ponudnikov zahteva omogočanje popolnega dostopa do internetnega ožilja.

Medtem ko francoska vlada vneto zagovarja zakon v imenu epskega boja proti terorizmu, so ga nevladne organizacije za človekove pravice dobesedno povozile in označile za korak bliže k temu, da postane Francija država nadzora. Govorili smo z Dominique Curis, vodjo oddelka proti množičnemu nadzoru pri nevladni organizaciji Amnesty International Francija. 

Spodbudnejše novice o branjenju zasebnosti prihajajo iz naše severne sosede. Avstrija je proti ameriški in nemški obveščevalni agenciji sprožila tožbo zaradi industrijske in državne špijonaže. Tožba je uperjena zoper nemško obveščevalno službo BND in njeno čezlužniško ustreznico NSA. Razlog je aktualna afera v Nemčiji, kjer je BND na zahtevek NSA svoje obveščevalne zmožnosti uperil proti avstrijskim kolegom. Sedaj je notranje ministrstvo sprožilo sodni postopek, širše ozadje pa nam je orisala aktivistka Alexandra Bader.

Očitki prisluškovanja so medtem poglobili več let trajajoče obdobje makedonske politične nestabilnosti, ko je vladna stran sprožila kazenski pregon glavnega socialdemokratskega opozicijskega voditelja Zorana Zaeva in štirih kolegov, saj naj bi vohunili za vladnimi predstavniki. Zaev je obtožbe zavrnil in konservativno vlado Nikole Gruevskega obtožil, da prisluškuje najmanj 20.000 ljudem, med njimi politikom, novinarjem in verskim voditeljem.

Poglobitvi nasprotovanj, ki so privedla do razdejanja parlamenta s strani protestne množice, je botrovala nova obtožba zoper vlado. Opozicija ji očita prikrivanje uboja mladeniča, ki ga je policija leta 2011 v povolilnem slavju pretepla do smrti. Več o ozadju tega dogodka in o tem kako je opozicija prišla do vseh podatkov - po mnenju vlade pa naj bi ji pri tem pomagale tuje obveščevalne službe - nam je povedala Marija Sapundžia.