Farsa alžirskih volitev
Na sobotnih predsedniških volitvah v Alžiriji je bil z okoli 95 odstotki glasov ponovno izvoljen dosedanji predsednik Abdelmadžid Tebun. Tebun si je tako zagotovil drugi mandat na čelu države po izvolitvi leta 2019, ko je na predsedniškem stolčku zamenjal Abdelaziza Butefliko, ki je od napovedane pete predsedniške kandidature odstopil zaradi množičnih protestov. Aktualni predsednik je imel dva protikandidata, vodjo socialistične stranke Jusefa Aušiša, ki je prejel dobra dva odstotka glasov, in zmernega islamista stranke Družbeno gibanje za mir, Abdelalija Hasanija, ki je prejel tri odstotke glasov. Volitev se je po poročanju vodje volilne komisije Mohameda Šarfija udeležilo približno 48 odstotkov volilnih upravičencev, leta 2019 je bila udeležba okoli 40-odstotna. Takrat so volitve množično bojkotirali pripadniki protestnega gibanja Hirak, ki so želeli preprečiti ponovno kandidaturo dolgoletnega predsednika Abdelaziza Buteflike.
Zaradi nizke udeležbe na volitvah, do pete popoldne je na volišča prišlo okoli 26 odstotkov volilnih upravičencev, so pristojni možnost oddaje glasu podaljšali za eno uro. V tujini, kjer prebiva približno 800 tisoč ljudi z alžirskim državljanstvom, so lahko glasovali od ponedeljka. Razloge za nizko udeležbo predstavi neodvisni novinar Philip Sofian Naceur.
Naceur pove, da je Tebunova predvolilna kampanja temeljila na obljubah o zagotavljanju stabilnosti na mejah zaradi napadov ob meji z Malijem. Prejšnji teden so malijske oblasti alžirske obtožile omogočanja vojaške podpore Tuaregom, proti katerim se bori centralna oblast, in obsodile dovoljevanje ukrajinskega usposabljanja njihovih borcev. Tebunovo kampanjo podrobneje predstavi sogovornik.
Farso demokratičnega sistema sta Tebunu pomagala ohraniti protikandidata Jusef Aušiš in Abdelali Hasani. Oblasti so zavrnile kandidature 13 potencialnih kandidatov, saj jim ni uspelo zbrati predpisanega števila podpisov. Predsedniški kandidati morajo zbrati podporo 50 tisočih volilcev ali pridobiti podporo 600 članov iz vsaj 29 provincialnih skupščin. Naceur pove, da je bila Hasanijeva stranka Družbeno gibanje za mir zvesta sluga nekdanjemu predsedniku Butefliki.
Fronta socialističnih sil iz katere prihaja tretjeuvrščeni Aušiš in jo večinsko podpirajo zlasti Berberi, je bojkotirala večino alžirskih volitev. Ponovno se je udeležila volitev v letu 2012, leto po arabski pomladi. Zgodovino in usmeritev obeh strank protikandidatov podrobneje predstavi Naceur.
Vsi trije predsedniški kandidati so opozorili na nepravilnosti pri štetju glasov, predstavnik Hasanijeve kampanje je zatrdil, da predstavnikom kandidatov niso bili dostavljeni zapisniki o razvrščanju glasov in da so bili na voliščih zabeleženi pritiski na volilne delavce. Naceur pojasni, da je bila prava volilna udeležba bližje 23 odstotkom.
Volitve bi sicer morale potekati decembra, a jih je Tebun prestavil na september, da bi druga kandidata imela manj časa za predvolilno kampanjo. V času predvolilne kampanje je Tebun odredil prepoved političnega delovanja in hišni pripor opozicijskemu politiku Karimu Tabuju, njegovi podporniki pa so odgovorni tudi za ugrabitev vodje komunistične stranke MDS, Fethija Ghara.
Ob ponovni izvolitvi je Tebunu čestital tudi predsednik nekdanje kolonialne gospodarice Francije Emmanuel Macron. Odnosi med državama so sicer v zadnjem času vse prej kot prijateljski. Te so se ohladili, potem ko je Francija podprla maroški načrt za Zahodno Saharo. Alžirsko zunanje ministrstvo je v odgovor iz Francije odpoklicalo svojega veleposlanika. Macron je v pismu maroškemu kralju Mohamedu VI. izrazil podporo načrta maroške vlade za delno avtonomijo Zahodne Sahare, s čimer je Francija Zahodno Saharo priznala kot maroško ozemlje. Po mnenju Macrona je to edini način za rešitev dolgoletnega ozemeljskega spora. Alžirske oblasti sicer podpirajo zahodnosaharsko odporniško Polisarijsko fronto, ki zahteva polno neodvisnost in nadzira vzhodni del ozemlja. Več o odnosu med Francijo in Alžirijo pojasni sogovorec.
Alžirija se je podobno odzvala, ko je načrt leta 2022 podprla Španija. Alžirija je sicer za Francijo postala pomembna z začetkom ruske invazije na Ukrajino in posledičnim strahom pred izpadom ruskega plina. Alžirija je tako za Evropo postala akter v bitki za dobavo zemeljskega plina. Več pojasni alžirski raziskovalni novinar, ki se ukvarja z varnostnimi in vojaškimi temami, Akram Karif.
Po nepresenetljivi Tebunovi zmagi na volitvah, ki sta jo dva protikandidata zgolj posredno legitimirala, Alžirija še naprej ohranja iluzijo demokratične države, ki se lahko zoperstavi kolonialnim interesom.
OFFsajd je pripravila Brina, nad Italijani, ki stavkajo in se ne javljajo, je razočaran Tim.
Dodaj komentar
Komentiraj