Francoski reli iz Dakarja
Francoska vojska je prejšnji četrtek zapustila svojo nekdanjo kolonijo Senegal in upravljanje dveh vojaških baz prepustila senegalski vojski. Na obeležitvi, ki so se je udeležili tako francoski kot senegalski vojaški predstavniki, so predali do sedaj največjo francosko vojaško bazo v državi Camp Geille in vojaško letališče v Dakarju. Odločitev o umiku je francoska vojska sprejela februarja, ko je senegalski predsednik države Bassirou Diomaye Faye dejal, da je prisotnost francoskih vojakov nezdružljiva s suverenostjo Senegala. Državi sta skupaj ustanovili komisijo, zadolženo za nadzor nad francoskim umikom, ki se je začel v začetku marca. Takrat je francosko veleposlaništvo v Dakarju sporočilo, da so nadzor nad vojaškimi objekti in stanovanji v okrožjih Marechal in Saint-Exupery v senegalski prestolnici prepustili lokalnim oblastem. Do nedavnega umika je francoska vojska zapustila tudi bazo Contre-Amiral Protet v dakarskem pristanišču in oporišče v mestu Rufisque na zahodu države. Alžirski novinar portala MENADEFENSE Akram Kharief komentira, da se je kolonialna vojska odločila za premik od stalnih oporišč k bolj fleksibilnim sodelovanjem.
Predsednik Faye, ki nasprotuje vojaški prisotnosti imperialistične vojske, se je kljub umiku zavzel za obrambni dogovor z nekdanjo kolonialno gospodarico. Okoli 350 francoskih vojakov, nastanjenih v Senegalu, je v državi deklarativno skrbelo za izvajanje skupnih operacij s senegalsko vojsko. Kot pojasni Kharief, novi sporazum med obema vladama vključuje skupno vojaško usposabljanje, izmenjavo obveščevalnih podatkov in začasno napotitev francoske vojske v Senegal v času kriz.
Francoska vojska je sicer zaposlovala tudi okoli 160 senegalskih delavcev, s katerimi je sodelovanje prekinila prvega julija. Kaj umik vojske pomeni za Senegal, pojasni profesorica političnih znanosti na nigerijski Univerzi Obafemi Awolowo, Amaka Theresa Oriaku.
Faye je marca lani slavil na predsedniških volitvah, na katerih je nastopil kot neodvisni kandidat, pred prepovedjo delovanja pa ga je podprla levičarska pan afriška stranka Afriški patrioti Senegala za delo, etiko in bratstvo, znana kot PASTEF. Po prevzemu predsedniškega položaja je razpustil parlament, v katerem je do razpustitve imela večino liberalna stranka Združeni v upanju, katere ustanovitelj je nekdanji predsednik države Macky Sall. Na novembrskih parlamentarnih volitvah je stranka PASTEF osvojila 130 sedežev v 165-članskem parlamentu. Faye je v predvolilni kampanji zagovarjal pregled ribiških licenc tujih podjetij, ukinitev francoskega franka v državi in uvedbo senegalske valute ter vpeljavo staroselskih jezikov v šole. Predsednikove predvolilne obljube predstavi sogovornica.
Faye je prvega decembra lani, na 80. obletnico masakra v vasi Thiaroye, ko so francoski vojaki po ocenah zgodovinarjev pobili 400 senegalskih vojakov, ki so se med drugo svetovno vojno borili za francosko vojsko, sprejel tudi pet ukrepov za obeležitev pobojev. Senegalski vojaki so za svoje bojevanje na strani kolonizatorjev zahtevali plačilo in pravično obravnavo. Faye je od francoskega predsednika Emmanuela Macrona zahteval vsaj opravičilo za kolonialne zločine, Macron pa je Fayu poslal pismo, v katerem je priznal krivdo za pokol. Predsednikov odnos z Francijo komentira Kharief.
Umik francoske vojske iz Senegala je zadnji v nizu izgonov vojske z afriške celine. Oblasti v Slonokoščeni obali so francosko vojsko februarja nagnale iz države. Pred tem je čadski zunanji minister Abderaman Koulamallah decembra naznanil prekinitev obrambnega sodelovanja s Francijo, zadnje francosko vojaško oporišče v Sahelu pa je moralo zapustiti okoli tisoč pripadnikov francoskih oboroženih sil. Po državnih udarih v Burkini Faso, Nigru in Maliju je trojico sahelskih držav zapustilo okoli 4300 vojakov. Francoski vojaki so leta 2022 zapustili tudi Srednjeafriško republiko. Francoska vojska ostaja v Gabonu, kjer so bazo De Gaulle preoblikovali v deljeno taborišče, v katerem bodo francoski vojaki izobraževali tamkajšnje vojake. Francoski predsednik Macron je decembra sporočil, da bo v luči nedavnih izgonov vojaško oporišče v Džibutiju postalo bolj pomembno. V tamkajšnji bazi je trenutno nastanjenih okoli 1500 vojakov. Macron je julija lani z predsednikom Džibutija Ismailom Omarjem Guellehom podpisal tudi podaljšanje obrambnega sporazuma, ki sta ga državi prvič podpisali leta 1977. Kharief pove, da si Francija bazo v Džibutiju želi obdržati zaradi njene lege.
Senegal z izgonom Francije iz države prekinja vojaško vez z nekdanjo kolonizatorko in nadaljuje upor nekaterih afriških držav proti neokolonialnemu izkoriščanju.
Dodaj komentar
Komentiraj