Blišč in beda sahelskih prostranstev
V tokratni Južni hemisferi bomo pod drobnogled vzeli dogajanje v treh državah Sahela-Nigru, Maliju in Burkini Faso. Natančneje, posvetili se bomo spremenjenim razmeram v rudarski panogi sahelskih držav, ki so sledile uspelim vojaškim pučem. Hunte so kmalu po prevzemu oblasti predstavile predloge sprememb zakonodaje, ki ureja področja pridobivanja, transporta in predelave rud. S sprejetjem novih zakonskih aktov so oblasti sahelskih držav postopoma pričele pridobivati vse večji nadzor nad delovanjem tamkajšnjih rudnikov in kasnejšo predelavo rudnin. Glavni namen tovrstnih ukrepov je, kot zatrjujejo tudi vojaške vodje vseh treh držav, odvzeti del moči izkoriščevalskim tujim rudarskim korporacijam. Pripadniki vladajočih hunt so tako v duhu antiimperialističnega sentimenta pričeli z vsesplošnim rahljanjem gospodarskih vezi z Zahodom. Z začasnimi izdajami prepovedi kopanja rudarskim multinacionalkam pa so se zaostrili odnosi s sosednjimi državami v regiji in nekdanjo kolonizatorko Francijo.
Za začetek pričnimo z navedbo nekaj osnovnih statističnih podatkov, ki pričajo o pomembnosti rudarskega sektorja za posamezno državo in njeno prebivalstvo. Po podatkih spletne platforme Observatorij za gospodarsko kompleksnost je leta 2023 Mali, tretja afriška država po izvozu zlata, te kovine izvozil za skoraj 5,4 milijarde evrov. Posredno je od prihodkov iz rudarskih dejavnosti odvisnih deset odstotkov prebivalcev države. Med ostale strateško pomembne rudnine v Maliju spadajo še železova ruda, mangan, uran in litij. V sosednji Burkini Faso, ki se ponaša z nazivom devetnajste največje svetovne proizvajalke zlata, vrednost izvoženega zlata predstavlja okrog 80 odstotkov celokupnih izvoznih prihodkov. Večino zlata obe državi izvozita v Združene Arabske Emirate in Švico. Med ostale pomembne burkinske rudnine se uvrščajo še mangan, baker in cink. V državi so tudi obsežna nahajališča še neizkoriščenih zalog niklja, vanadija, molibdna, boksita, svinca in antimona. V Nigru pa so poleg zlata pomembni tudi torijeva in uranova ruda ter delno obogateni uran in njegove spojine. Nigrski uran prispeva pet odstotkov k letni globalni proizvodnji urana, kar državo uvršča na sedmo mesto na svetovni lestvici.
V Nigru je julija 2023 izvedeni puč in peti od razglasitve neodvisnosti izpod francoske nadoblasti leta 1960 s položaja odnesel prozahodnega predsednika Mohameda Bazouma. To je poleg zaostritve odnosov z nekdanjo kolonizatorko Francijo prispevalo tudi k spremembi razmerij v rudarskem sektorju. Trenutno nigrsko rudarsko zgodbo predstavi novinar in raziskovalec, ki se prvenstveno ukvarja z analizo političnega dogajanja, prehranske varnosti in položaja žensk v ruralnih predelih Zahodne in Srednje Afrike, Paul Melly.
Poštene preglavice je nigrskemu rudarjenju povzročilo zaprtje meje, ki si jo država deli z Beninom, in s tem zaporo najpomembnejše izvozne poti prek beninskega pristanišča Cotonou. Odločitev o zaprtju meje in poskusu ohromitve nigrskega gospodarstva je bila del sankcij, ki jih je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, krajše ECOWAS, naložila Nigru po zadnjem vojaškem udaru julija 2023. Kljub lanski februarski razveljavitvi sankcij je po odločitvi hunte, da bi karseda prizadela beninsko gospodarstvo, meja ostala zaprta. Natančneje položaj na nigrsko-beninski meji oriše Melly.
ECOWAS je po uspelih pučih pritiskal tudi na Mali in Burkino Faso, vključno z grožnjami po vojaškem posredovanju, če v državah ne bodo v kratkem razpisali demokratičnih volitev in ponovno vzpostavili civilno oblast. Posledično so Mali, Niger in Burkina Faso zapustile skupnost ter januarja 2024 ustanovile Zavezništvo sahelskih držav, krajše AES. Trenutne odnose med sahelskim zavezništvom in ECOWAS-om komentira sogovornik.
Sahelske države pa so ostale del osemčlanske Zahodnoafriške ekonomske in monetarne unije, krajše WAEMU. Članice unije, ki deluje pod okriljem ECOWAS-a, vsaj na papirju družijo skupna valuta, torej francoski frank, ekonomsko tržišče z enotno regulativo in centralna banka s sedežem v senegalski prestolnici Dakar. Več o preostalih oblikah sodelovanja med državami v zahodnoafriški regiji pove Melly.
Preostale članice monetarne unije WAEMU so še Senegal, Togo, Slonokoščena obala, Gvineja Bissau in Benin. Slednje predstavljajo pomembno prehodno območje na transportni poti izkopanih rudnin do predelovalnih obratov, kar zlasti velja za večinoma v sosednjem Nigru pridobljeni uran. Omenjeno zaprtje glavne izvozne poti, ki poteka preko Benina, pa povzroča preglavice zlasti nekdanji kolonizatorki Franciji, natančneje francoski multinacionalki Orano, ki je v večinski lasti države. Francija sicer iz Nigra uvozi kar petino urana, ki ga potrebuje za delovanje svojih 56 trenutno obratujočih jedrskih reaktorjev. Natančneje odnos med Nigrom in Francijo pred državnim udarom julija 2023 predstavi Melly.
Kot poudarja sogovornik, so se odnosi med državama močno zaostrili po odstavitvi predsednika Bazouma.
Hunta je lansko leto podjetju Orano preklicala rudarsko pravico za izkoriščanje urana v rudniku Imouraren na severu države, decembra pa je prevzela nadzor nad rudnikom Somair, pri katerem ima francosko podjetje sicer 63-odstotni lastniški delež. Več o odvisnosti Francije od nigrskega urana pove sogovornik.
Nigrske oblasti pa ta čas na račun krhanja odnosov s Francijo krepijo vezi zlasti z Rusijo, katere rudarska podjetja, med katerimi prednjači Rosatom, pridobivajo vse več vpliva v Sahelu. V zadnjih tednih so predstavniki nigrske vlade sklenili tudi več pomembnih sporazumov z Iranom, vezanih zlasti na izvoz predelanih mineralov v Niger in prihod iranskih strokovnjakov s področja rudarjenja.
Za razliko od Nigra v malijskih rudnikih zlata v prvi vrsti delujejo multinacionalke z bolj fragmentirano lastniško strukturo, v katerih so tako individualni deležniki kot institucije, ki delujejo v precej manj stabilnih razmerah kot Orano. Podrobneje razlike v pogojih poslovanja predstavi Melly.
Ena izmed najpomembnejših korporacij je kanadsko podjetje Barrick Gold, ki velja za drugega največjega proizvajalca zlata na svetu. Poleg malijskih rudnikov podjetje izkorišča zaloge zlata v drugih afriških državah, kot so Tanzanija, Demokratična Republika Kongo in Slonokoščena obala. Malijska hunta, ki jo vodi Assimi Goïta, podjetju vse od lanskega novembra onemogoča izkopavanje in izvoz zlata iz rudnikov, ki so v večinski lasti podjetja. Tako so denimo dela v največjem malijskem zlatarskem rudarskem kompleksu Loulo-Gounkoto prekinjena že vse od začetka leta. Povod za konflikt med državo, ki ji pripada 20-odstotni delež v podjetju, in kanadskim Barrickom, ki si lasti preostalih 80 odstotkov teh dveh rudnikov, je bil v implementaciji novega zakona o rudarjenju. Ta malijskim oblastem podeljuje več nadzora nad delovanjem celotnega rudarskega sektorja, hkrati pa omogoča aktivno participacijo več manjšim lokalnim vlagateljem. De facto je Mali s tem začel izgon kolonizatork in nekolonizatork ter njihovih podaljšakov.
Omenjeni zakon o rudarjenju državi prav tako podeljuje dodatna pooblastila pri dodeljevanju rudarskih pravic tujim korporacijam za izkoriščanje strateških surovin. Spremenjena pooblastila med drugim predvidevajo večjo diferenciacijo uporabnih dovoljenj glede na obseg, lokacijo in način izkoriščanja. Ob tem – z namenom preprečevanja monopolizacije – zakon omejuje maksimalno število izdanih uporabnih dovoljenj posameznemu prosilcu na največ tri za posamezno geološko območje. Zakon pa zvišuje najvišji možni upravljalski delež, ki ga bo lahko zahtevala malijska vlada. Ta se je zvišal z 20 na 35 odstotkov.
A vrnimo se k sporu med neokolonialnim Barrickom in malijsko hunto glede upravljanja z rudarskim kompleksom Loulo-Gounkoto. Srž problema je neporavnava davčnih obveznosti v vrednosti več 100 milijonov evrov, za kar hunta obtožuje kanadsko podjetje. Obtožbam je v začetku letošnjega leta sledil zaseg približno treh ton zlata v Loulu-Gounkotu, zaradi česar je Barrick začasno prekinil operacije v bližini senegalske meje ležečih rudnikih. Po februarskih pogajanjih je Barrick poravnal del zahtevanih bremen, malijske oblasti pa so iz pripora izpustile nekaj višjih uslužbencev podjetja. Nato je malijska vlada sredi aprila zaprla pisarno podjetja v prestolnici Bamako. Pravni vidik spora opiše sogovornik.
Pozicioniranje malijske hunte napram tujim korporacijam predstavi urednik spletnega portala Panafrican news wire, Abayomi Azikiwe.
Barrick Gold je zaradi zamrznitve največjega rudarskega projekta v državi pridelal veliko izgubo, ki jo v največji meri občutijo delavci. Podizvajalci taistega rudarskega podjetja, ki od Barrick Golda že nekaj časa ne prejemajo denarja, so namreč pričeli z množičnimi odpuščanji. Podizvajalci so uveljavljali trimesečno začasno prekinitev delovnih nalog, ki se večini izteka. Malijskim delavcem preti prisilna premestitev na območje drugega Barrickovega rudnika zlata, imenovanega Kibali, ki leži na severovzhodu Demokratične republike Kongo. Delavci, ki so ostali v Maliju, pa so tako potisnjeni v nezakonite rudarske prakse.
Za tovrstne prakse pridobivanja zlata in drugih dragocenih rudnin s pomočjo enostavnih orodij se uporabljata izraza rudarjenje v manjšem obsegu in obrtno rudarjenje. Po podatkih Združenih narodov je v tej panogi zaposlenih med 10 in 15 milijonov delavcev, skoraj tretjina jih je žensk in otrok. Po ocenah Združenih narodov tovrstne prakse rudarjenja prispevajo med 12 in 15 odstotkov k svetovni proizvodnji zlata na letni ravni. Več o razširjenosti takšnih načinov pridobivanja dragocenih rudnin pove sogovornik.
Razvoj takega načina rudarjenja v zadnjih letih na primeru Nigra pojasni sogovorec.
Melly poudari razlike v stopnji nadzora tako imenovanih neformalnih praksah rudarjenja in trgovanja z rudninami v sahelski regiji.
Zaradi nizke stopnje nadzora nad obrtnimi praksami rudarjenja v rudnikih nezakonito delajo otroci, pri čemer se njihovo izkoriščanje nemoteno nadaljuje.
Zaradi uporabe živega srebra, ki se običajno uporablja pri ekstrakciji zlata iz rude, so delavci izpostavljeni tudi dolgoročnim zdravstvenim posledicam. Učinek rabe živega srebra in drugih kemikalij v postopkih pridobivanja zlata na okolje povzame sogovornik.
Država v zahodnoafriški regiji z veliko nedotaknjenimi zalogami dragocenih rudnin, med katerimi je na prvem mestu zlato, je Burkina Faso. Najmanjša izmed članic Zavezništva sahelskih držav velja za četrto največjo proizvajalko zlata v Afriki. Med največje tamkajšnje rudnike zlata sodita Essakane, ki je v večinski lasti kanadskega Iamgolda, in pa Houndé, katerega večinsko lastništvo je v rokah britanskega Endeavour mininga. Slednji velja za največjega proizvajalca zlata v Zahodni Afriki. Razmerja moči v rudarskem sektorju so se po uspelem vojaškem puču septembra 2022, ko je mesto predsednika zasedel Ibrahima Traore, spremenila. Trenutni položaj na področju rudarjenja v državi podrobneje predstavi Melly.
Kot izpostavi sogovornik, nemoten potek operacij v rudnikih močno ogrožajo tamkajšnje džihadistične skupine, ki so se zlasti po letu 2015, ko je prišlo do neuspelega poskusa državnega udara, okrepile in povečale pogostost terorističnih akcij. V kontekstu rudarske dejavnosti se v zadnjih letih zlasti v severnem in vzhodnem delu države vrstijo vse pogostejši napadi džihadističnih skupin na konvoje, ki prevažajo delavce na delo. Oblasti so zatorej v zadnjem obdobju močno povišale izdatke za varnost. Ti so se po podatkih Svetovne banke po letu 2019 v državi povečali za 138 odstotkov. Malijske oblasti so v enakem obdobju sredstva za varnost dvignile za 66 odstotkov.
Poleg pogostih napadov džihadističnih skupin na konvoje, ki prevažajo delavce na delo ali pa tovorijo rude do predelovalnih obratov, dodatno težavo predstavlja dejstvo, da država nima dostopa do morja. Tako transport surovega ali delno predelanega zlata v največji meri poteka preko Gane, Slonokoščene obale in Toga, od koder potem večinoma potuje v Švico.
Vojaška hunta je junija 2024 sprejela nov zakon o rudarjenju, spisan po malijskem zgledu, katerega glavni namen je povečati nadzor nad rudniki z odvzetjem moči zahodnim neokolonizatorjem. Tako je hunta pod vodstvom Ibrahima Traoreja ustanovila državno rudarsko podjetje Družba za sodelovanje v rudarstvu Burkina, s francosko kratico SOPAMIB. Podjetje je konec lanskega leta uradno prevzelo nadzor nad rudnikoma zlata Boungou in Wahgnion, ki sta bila poprej v večinski lasti angleškega Endeavour Mininga. Ob tem je hunta konec aprila letos podelila rudarsko pravico za izkoriščanje zalog zlata ruskemu podjetju Nordgold v rudniku Bissa-Bouly. Traorejeva vojaška vlada tako krepi gospodarsko sodelovanje z Rusijo ob hkratnem zmanjševanju navezanosti na zahodne neokolonialne sile.
Novosprejeti zakon o rudarjenju v Burkini Faso med drugim oža obseg dovoljenih kemikalij, uporabljenih v procesih pridobivanja in predelave rudnin, uvaja strožje sankcije v primeru zaznave kršitev delavskih pravic in širi obseg pogojev, potrebnih za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje. Gre za pravico, ki jo prosilec pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru. Zakon predvideva še nujnost predhodne pridobitve ocene vpliva, ki bi jo izkoriščanje rudnin lahko imelo na okolje in tamkajšnje prebivalstvo, deležniki pa se morajo zavezati, da bodo po končanju rudarskih del finančno poskrbeli za revitalizacijo območja.
Omenjeni zakon se po malijskem zgleduje tudi zaradi povečanja največjega deleža, do katerega je pri vsakem projektu upravičena država. Ta se je z zdajšnjih 20 dvignil na 30 odstotkov. S tem želijo oblasti v Burkini Faso spodbuditi tudi vključenost lokalnih akterjev, ki bi jim država omogočila bdenje nad določenim segmentom rudarskih operacij v rudnikih. Poleg tega so zaradi naraščajočih cen zlata na mednarodnem trgu oblasti povišale licenčnine za tuja podjetja. Slednje jim omogoča, da preko rudarskega sklada za lokalni razvoj, krajše FMLD, več denarja preusmerijo v razvoj lokalne skupnosti in tamkajšnje infrastrukture. Azikiwe za konec komentira, da so spremembe rudarske zakonodaje v sahelskih državah namenjene predvsem izboljšanju položaja tamkajšnjega prebivalstva.
Reformni zakoni v sahelskih državah so gotovo začetek prekinitve izkoriščanja velikih zahodnih korporacij, ki so le podaljšek zahodnih neokolonialnih vlad. Kljub temu je to le uvod v izboljšanje življenja prebivalk in prebivalcev ter v izgon pretkanih pohlepnih multinacionalk, ki v želji po milijardnih dobičkih vedno znova iščejo obvode v zakonodaji.
Dodaj komentar
Komentiraj