Izprijena pustna maska in spolno nasilje
Pustni čas naj bi po staroslovenskem izročilu zaznamoval prehod med zimo in pomladjo. V obdobju med debelim četrtkom in pustnim torkom so vrata v ekscesnost in praznično anarhijo široko odprta. Prazničnost in tradicionalno obeleževanje pusta sta v Sloveniji močno razširjena. Pust pa najpogosteje povezujemo s šemljenjem, krofi in praksami, ki vsakdanjega človeka razbremenijo teže monotonega življenja. Pustne prakse tako ostajajo ovite v tančico nedvomljive tradicionalnosti.
Epidemiološki ukrepi so sprva kot prejšnji dve leti preprečevali praznovanje pusta brez omejitev, a so se po sprostitvi ukrepov lokalne skupnosti po vsej Sloveniji kljub temu odločile, da organizirajo povorke in pustna rajanja. Sodelavci Radia Študent smo se zato odpravili v rojstni kraj koranta, Markovce pri Ptuju, kjer je pustovanje najbližje tradicionalnemu izročilu. Na pustni povorki so sodelovale etnografske maske, ki so tudi evidentirane v slovenskem registru žive kulturne dediščine. Med opazovanjem pustnega rajanja, ki je izrazito prežeto z uporabo alkohola, smo naleteli na pustne maske medveda. Medvedi svojo vlogo v pustovanju uresničujejo s ščipanjem intimnih predelov mimoidočih žensk in nekonsenzualnim uprizarjanjem spolnih odnosov. Dva medveda naključno žensko podreta na tla in senzacionalistično, vpričo otrok in cele skupnosti uprizorita spolni odnos. O pustni maski medveda smo se pogovarjali z županom občine Markovci, Milanom Gabrovcem, ki opiše tradicionalno funkcijo maske.
Medvedja maska po navedbah Folklornega društva Markovci simbolizira rast in plodorodnost, a opisana simboličnost je v današnjem času tudi po mnenju župana izprijena.
Uprizarjanje spolnih odnosov torej ni del tradicije medvedje maske. Posamezniki, ki sodelujejo v tovrstnih pustnih praksah, niso del institucij in društev, ki skrbijo za prenos pustne tradicije. Žrtve ekscesov medvedje pustne maske so največkrat posameznice, ki takšna dejanja tiho sprejemajo kot del tradicije. Po navedbah markovskega župana Gabrovca prijav zoper storilce, našemljene v medvede, ne beležijo.
Pust ima za lokalno okolje nezanemarljivo kolektivno vrednost, identiteta kraja tako rekoč sloni na tradicionalnih pustnih šegah. Pri uprizarjanju spolnih odnosov in nenazadnje posilstva pa nikakor ne gre za folkloro, temveč za grob poseg v pravico do nedotakljivosti človeškega telesa, razloži raziskovalka spolnega nasilja z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Jasna Podreka.
Patriarhat in neenakost spolov sta močno zakoreninjena v slovenski folklori. Ženske so z vzdrževanjem te folklore in njenim razumevanjem omejene na reproduktivno funkcijo. S tem pa se reproducira ženska ekspresivna vloga, ki moškim omogoča dominanco nad ženskami.
Argumenti za upravičevanje tovrstnih tradicij, ki niso institucionalno regulirane, so pogosto omejeni na relativiziranje pomembnosti praks za lokalno skupnost. Etnologinje in etnologi, ki se ukvarjajo z upravičenostjo tradicije – med njimi tudi pustne – so si enotni, da so te prakse omejene s pravico do življenja in pravico do nedotakljivosti človeškega telesa, pojasni Mateja Habinc z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Relativiziranje tradicionalnih praks ali ritualov je v zahodnem svetu najpogosteje predmet presoje tako imenovanih kultur tretjega sveta. Kritična presoja domačih praks pa je zaznamovana s subjektivnim glediščem.
Uprizarjanje spolnega odnosa ali posilstva, ki ga prakticirajo medvedje maske na Ptujskem polju, je z vidika človekovih pravic nedopustno. Možnosti za kazensko preganjanje takšnih praks v Sloveniji še niso bile pretehtane, kljub temu pa bi bil pregon storilcev upravičen, saj gre pri tem za fizično poseganje v človeško telo, nadaljuje Jasna Podreka.
Na kršenje pravice do nedotakljivosti telesa v pustnem času opozarjajo tudi v Markovcih pri Ptuju, saj nimajo nadzora nad početjem nekaterih posameznikov, ki spolno nadlegujejo mimoidoče ženske. Prepoved medvedje pustne maske ne bi bila smotrna, saj početje današnjih medvedov ni v skladu s tradicijo, nanjo pa meče tudi slabo luč. O institucionalnih sankcijah zoper storilce pa razmišlja tudi župan občine Markovci, Milan Gabrovec.
Bolj kot premislek o institucionalnem pregonu uprizarjanja spolnih odnosov in posilstva brez konsenza udeleženih bi bil potreben premislek o današnjem pomenu tovrstnih praks za sodobno slovensko družbo.
Tradicija in pustni rituali so v primeru medvedje maske izrabljeni za upravičevanje spolnega nasilja. Pustovanje samo po sebi nikakor ni problematično, temveč so problematični nedopustni ekscesi nekaterih udeležencev, ki so odtujeni od tradicionalnega pustnega izročila. Prakse s simbolnim pomenom plodnosti opazujejo tudi otroci, predstavljene so jim kot del anarhičnosti pusta. Posledično lahko govorimo o tipični reprodukciji patriarhalnih razmerij in moške dominance, upravičene s folkloro in praznovanjem pusta kot prehodnega obdobja brez pravil. Spolno nasilje je vsekakor nedopustno, kljub sklicevanju na anarhičnost pusta, saj protagonisti niso deležni pregona, temveč posledice nosijo žrtve, ki so s tem trajno zaznamovane.
*Prispevek se nanaša na t. i. RAŠIMEDOJE, specifične medvedje maske iz Markovcev pri Ptuju. Ostalih medvedjih mask nikakor ne povezujemo s spolnim nasiljem.
Foto: Karin Abramič, Markovci pri Ptuju, 26. 2. 2022
Dodaj komentar
Komentiraj