Končno zlati časi za Vilo Zlatico?
V iztekajoči se poletni shemi aktualnopolitične redakcije Radia Študent, ko avgusta v OFFsajdih obravnavamo bolj ali manj pereče tematike, se bomo danes iz študentskega doma 14 na Svetčevi 9 podali do bližnje Ceste 27. aprila, kjer pod hišno številko sameva domača rezidenca nekdanjega župana Ljubljane Ivana Hribarja Vila Zlatica. Poimenovana po Hribarjevi hčeri edinki Zlati Hribar, objekt klavrno propada in Rožendolčanom že vrsto let kazi pogled na sicer lično podobo meščanske soseske.
Zgodovina vile sega v začetek 19. stoletja, ko jo je skladno z regulacijskimi načrti inženirja Alojza Wagnerja, ki se je zgledoval po buržoaznih idealih zahodnoevropskih vrtnih mest, odmaknjenih od hrupa in dima proletarskih tovarn, leta 1909 dal postaviti Leopold Klepec. Leta 1918 jo je nato kupil Ivan Hribar, ki jo je pred vselitvijo leta 1923 oddajal in kasneje, leta 1933, prenovil po načrtih arhitekta Josipa Costaperaria. Leta 1960 je bila vila s pripadajočim zemljiščem nacionalizirana - v zemljiško knjigo je bila kot lastnik vpisana “družbena lastnina, pod upravo Občine Ljubljana - Vič”. Po osamosvojitvi je bila posest v denacionalizacijskem postopku leta 1995 vrnjena v last Zlati Hribar.
Preden se je leta 2000 preselila na oni svet, je v svoji poslednji volji vilo zapisala državi, ki naj bi jo obnovila ter posvetila kulturi in spominu na njenega očeta. A ta se ni izkazala za vrednega dediča. Sosledje dogodkov povzame Jerneja Batič z Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki vodi projekt obnove Vile Zlatice.
S sklepom takratne Pahorjeve vlade je država naposled dvignila roke in vilo leta 2010 prenesla na Mestno občino Ljubljana, ki je za upravljanje vile pooblastila Muzej in galerije mesta Ljubljana. Ljubljanski mestni svetniki so konec leta 2017 vilo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zakaj je bil ta deklerativen ukrep pomemben za nadaljnje postopanje pri obnovi, pojasni Batič.
Pri posegih v objekte, ki so pod spomeniškim varstvom, bdi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Sogovornica pojasni, kako na občini sodelujejo z omenjenim zavodom.
Vid Klančar, arhitekt in konservator, ki je izdelal konservatorski načrt Vile Zlatica, razloži, kaj ta zajema in kako si lahko naročnik z njim pomaga.
Iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana so sporočili, da so ob prenosu lastništva na občino prevzeli osnovno skrb za objekt, to so košnja, redni ogledi in zavarovanje objekta s protivlomnim alarmom, čiščenje prostorov in skrb za prostore ob večjem deževju, in za tiste prostore, ki so grozili, da se povesijo. Kljub temu je večletno samevanje na objektu pustilo posledice; Klančar pojasni, v kakšen stanju so bili prostori ob začetku izdelave konservatorskega načrta.
Proti pričakovanjem pa so se pri sondiranju lesenih in kovinskih elementov v skoraj v vseh prostorih kot zelo lepe pokazale šablonirane poslikave, značilne za meščansko kulturo predvojnega časa. Klančar izpostavi še nekaj elementov, ki bodo imeli mesto v prenovljeni vili.
Kot rečeno, je Zlata Hribar Občini Ljubljana oziroma mestnemu muzeju darovala tudi sam inventar vile, ki ji Klančar pripisuje izjemno zgodovinsko vrednost.
Pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljana so leta 2016 izdelali programsko nalogo z naslovom Ivan Hribar in svet meščanstva, v okviru katere so zasnovali ambientalno predstavo, ki jo bodo opremili z ravno omenjenim pohištvom in predmeti. V manjšem prostoru je predvidena tudi razstava - hommage Zlati Hribar, posebej pa bo predstavljena tudi Hribarjeva knjižnica. V Vili bo svoje prostore dobil tudi Forum slovanskih kultur.
Do tja je še daleč, a vendarle se zdi, da bodo delavci dve desetletji po smrti Zlate Hribar naposled le zasadili prve lopate. Veselo vest javlja Batič, ki razkrije vrednost in predviden rok zaključka izvedbe projekta.
Na otvoritvi bo nedvomno prisoten tudi župan Zoran Janković, ki se po času županovanja postavlja ob bok nekdanjega lastnika vile. O tem, kdo je za Ljubljano naredil več, pa bo sodila zgodovina.
Dodaj komentar
Komentiraj