Lenin je živel, Lenin živi, Lenin ne umre!
Sto let mineva od oktobrske revolucije. V tokratnem Offsajdu se ne bomo ukvarjali z revolucijo kot zgodovinskim dogodkom, temveč z njeno aktualnostjo. Rastko Močnik meni, da je boljševiška revolucija aktualna, dokler imamo kapitalizem.
Ob 100-letnici revolucije je pri Studii Humanitatis ponovno izšlo Leninovo delo Država in revolucija. Ta pri sodobnih levičarjih sicer pogosto velja za vulgarno delo, ki je v teoriji že preseženo. Lev Centrih, avtor spremne besede, jo vendarle vidi kot aktualno zaradi njenega prevpraševanja takratne levice.
S tem se strinja poslanec Levice Miha Kordiš, ki glavni nauk Lenina vidi v povezovanju teorije s prakso:
Leninu se pogosto očita, da je državo videl predvsem kot represivni aparat in se ni osredotočal na njene ideološke ali civilnodružbene vidike. To je sicer res, vendar je takšno gledanje do neke mere ustrezno tako v času 1. svetovne vojne kot danes, razloži Centrih.
Levičarji danes oktobrsko revolucijo pogosto vidijo kot predhodnico stalinizma, ki ji je nujno sledil. Centrih se postavlja proti takšnemu determinističnemu pogledu.
O socializmu po propadu vzhodnega bloka in realsocializmov skoraj ni bilo govora, vse dokler ni izbruhnila finančna kriza in so se posledice neoliberalnih politik pokazale izraziteje. S tem lahko povežemo tudi vznik novih samodeklariranih socialističnih strank. Ena takšnih je tudi slovenska Levica, meni Kordiš:
Izjava
Močnik meni, da so sodobne leve stranke leninistične, vkolikor so organizirane na način strank, manjka pa jim ključna komponenta leninizma - delo med množicami.
Centrih nasprotno meni, da pri sodobnih levih strankah leninizem ne igra praktično nobene vloge, razen snovi za melanholično spominjanje.
Današnji Offsajd zaključi Kordiš:
Dodaj komentar
Komentiraj