Manila na nogah
Medtem ko se slovenski odbojkarji v Manili borijo za četrtfinale svetovnega prvenstva, na deset tisoče prebivalcev filipinske prestolnice protestira. Protestni val se je začel s študentskimi demonstracijami dvanajstega septembra, ki izhajajo iz preiskav vladne korupcije v programih za nadzor poplav, v katere sta vpleteni tako izvršilna kot zakonodajna veja filipinske oblasti. Včeraj se je v Manili zbralo več kot 50 tisoč protestnikov.
Letos so Filipine prizadele monsunske poplave, ki sta jih povzročila monsun Wipha in tajfun Co-may. Po uradnih podatkih je v poplavah umrlo 30 ljudi, deset jih je pogrešanih, zaradi materialne škode pa sta več kot dva milijona razseljena. Zaradi enormne škode poplav so se prebivalci Filipinov začeli spraševati o učinkovitosti protipoplavne infrastrukture, za katero vlada namenja milijarde proračunskega denarja. Povod za vznik protestov pojasni profesor politologije Danilo Reyes s filipinske Univerze Diliman.
Senator Panfilo Lacson je julija v javni izjavi trdil, da je bila v zadnjih 15 letih zaradi korupcije izgubljena skoraj polovica od 40 milijard evrov, namenjenih za nadzor poplav, le 40 odstotkov projektnih sredstev je bilo namreč namenjenih za dejansko gradnjo. Lacson je zatrdil tudi, da obstajajo »fantomski« projekti za nadzor poplav. Predsednik Bongbong Marcos je ustanovil neodvisno komisijo za preiskavo korupcije v protipoplavni infrastrukturi. Ta je prepoznala anomalije v večini od skoraj deset tisoč projektov za nadzor poplav, vrednih nekaj manj kot deset milijard evrov.
V začetku septembra sta pred vladno protikorupcijsko komisijo pričala Sarah in Curlee Discaya, lastnika številnih infrastrukturnih podjetij. Par si lasti več kot 40 luksuznih vozil, katerih skupna vrednost je šest milijonov evrov. Pred komisijo sta pričala, da sta dobila več pogodb za nadzor poplav. Sarah in Curlee Discaya sta poslovna partnerja podjetja CLTG Builders, ki je v lasti očeta senatorja Bong Go-ja. Več o tem sogovornik.
Korupcije je obtožena tudi podpredsednica Sara Duterte, ki je za druge namene porabljala proračunska sredstva, sicer namenjena za izobraževanje. Več o tem pove Reyes.
Kot povedano, se je v Manili včeraj zbralo več kotest 50 tisoč protnikov, kar je bila največja udeležba v septembrskih protestih doslej. To ni naključje: včeraj je namreč minilo 53 let, odkar je nekdanji filipinski predsednik Ferdinand Marcos razglasil vojno stanje zaradi komunistične grožnje, ki naj bi jo predstavljala novoustanovljena Komunistična partija Filipinov. Razglasitev vojnega stanja je predstavljala začetek 14-letne Marcosove diktature. Današnji predsednik je sicer njegov sin. Potek protestov predstavi Reyes.
Med nekaterimi protestniki in policijo so izbruhnili spopadi, pri čemer so policisti aretirali več kot 200 ljudi. Sogovorec predstavi del protesta, kjer se je začelo tudi nasilje.
Nad protestnike je vladna garnitura poslala najmanj štiri tisoč policistov. Vanje je več protestnikov metalo kamenje. Policija se je odzvala z uporabo vodnega topa, nekateri policisti pa tudi z metanjem kamenja nazaj, v protestnike. Danes je med protesti umrl mlajši moški, eden pa je bil huje poškodovan. Med množico, ki jo je aretirala policija, sta tudi 12- in 13-letnik.
Za konec Reyes predstavi še preostale razloge protestov v Manili.
Dodaj komentar
Komentiraj