Nič azila za Severno Afriko
Grški parlament je prejšnji petek s 177 glasovi za in 74 glasovi proti izglasoval začasni suspenz podeljevanja azila migrantom, ki v Grčijo prihajajo iz Severne Afrike. Suspenz bo trajal tri mesece, nanaša pa se na migrante iz Somalije, Sudana, Egipta in Maroka, ki v Grčijo prihajajo večinoma prek Libije. To bo pomenilo, da bodo migranti deportirani nazaj v svoje države izvora ali v države odhoda, ne da bi jim bila dana možnost vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Kot pri večini antimigrantskih zakonov je tudi grški suspenz podeljevanja azila zakonsko problematičen. Najosnovnejšo kršitev pravic migrantov razloži Tobias z Radia Helsinki.
Izjava
Kot omenjeno, je del migrantov, ki jim bo v naslednjih dneh odvzeta pravica do potegovanja za azil, iz Sudana. Spomnimo, da je v Sudanu trenutno državljanska vojna, v kateri je zaradi spopadov med državno vojsko in Silami za hitro posredovanje umrlo najmanj pol milijona ljudi. Del žrtev je rezultat genocida nad vzhodnosudanskimi etničnimi skupinami, poleg tega pa je več milijonov ljudi akutno lačnih. Tudi migrante iz Sudana zdaj Grčija lahko deportira bodisi nazaj v državo izvora bodisi v državo odhoda. Katere druge kršitve zakonov, ki naj bi varovale migrante, bo z izvajanjem suspenza kršila Grčija, pove sogovorec.
Izjava
Odobritev prošenj za azil je v Grčiji nepričakovano visoka. Kaj to pomeni v kontekstu in kakšne možnosti so ponujene prejemnikom azila, pove Tobias.
Izjava
Prepoved je bila sprejeta sredi porasta števila prosilcev za azil, ki so prišli na grški otok Kreta, od Libije oddaljen 1140 kilometrov. Prejšnji teden je Grčija odpovedala tudi napovedane pogovore z libijsko vlado s sedežem v Bengaziju, katerih cilj bi bila vzpostavitev ukrepov glede reguliranja migracij. V prvem tednu julija je grška obalna straža na Kreti rešila 520 migrantov, ki so prispeli iz Libije, do julija pa je bilo zabeleženih 18.622 prihodov migrantov na Kreto. Grška vlada to opisuje kot dramatično povečanje. Zakaj bo suspenz azila trajal tri mesece, sklepa sogovorec.
Izjava
To sicer ni prvi grški suspenz prošenj za azil specifični skupini beguncev. Podoben princip je Grčija preizkusila že leta 2020, in sicer na migrantih, ki so v Grčijo prihajali iz Turčije. Evropska unija je takrat podprla začasni suspenz prošenj za azil, kot razlog je navedla pandemijo covida-19, poleg tega pa je leta 2020 Grčiji nakazala 700 milijonov evrov. Takratna in sedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je Grčiji takrat uradno zahvalila in jo poimenovala »evropska aspida«, kar v grščini pomeni ščit. Sogovorec aktualizira uspešnost takratnega suspenza podeljevanja azila.
Izjava
V Grčiji je trenutno na oblasti desna vlada premierja Kiriakosa Micotakisa, ki je od prihoda na oblast leta 2019 zgradil ograjo na severnih mejah države in okrepil pomorske patrulje. Grški minister za migracije Thanos Plevrisje prejšnji teden v televizijskem intervjuju jasneje izrazil stališče vlade in prihode prosilcev za azil označil za »invazijo«. Dejal je, da jim je libijska vlada pokazala načrt za napotitev treh milijonov migrantov v Grčijo in zatrdil, da bi v primeru omogočenja azila migrantom »govorili o nadomestitvi evropskega prebivalstva s tujim.«
Skrajni populizem in rasizem teh držav sta očitna predvsem v kontekstu: grška begunska taborišča so pogosto neprimerna za bivanje. Sogovorci francoskega časnika Jacobin so povedali, da so begunski centri tudi po več tednov brez tekoče vode, odrasli in celo otroci pa so praktčno stlačeni drug na drugega v tako majhnem prostoru, da se je nemogoče izmakniti nalezljivim boleznim. Zdravniki in prevajalci so na voljo le redko, če sploh. Poleg tega v taboriščih po vsej Grčiji redno beležijo poskuse samomora in samomore. Leta 2021 je ženska zažgala šotor, v katerem je bila prisiljena živeti, potem ko je bila njena prošnja za azil zavrnjena.
Dodaj komentar
Komentiraj