Oranžna je nova črna

Pravkar se je v atriju ZRC Sazu začela predstavitev knjige Začasno bivališče, Na grad 25, Ig. Raziskava, ki je nastala kot rezultat skupnega dela ekipe raziskovalk pod vodstvom Milice Antič Gaber, je odprla vprašanje pogojev bivanja ženskih zapornic in predstavila pričevanja desetih žensk, ki so se znašle in še vedno bivajo za zapahi ženskega zapora na Igu. Ob izdaji raziskave smo z raziskovalkami spregovorili o prevladujočih razmerah v katerih živijo zapornice in uspešnosti rehabilitacije.

Kapaciteta edinega ženskega zapora v Sloveniji, ki se nahaja v graščini na Igu, je 103 mest. Zaradi prenapolnjenosti pa je bila prejšnji teden napovedana obnova prostorov, ki bo potekala v začetku naslednjega leta in naj bi omogočila razširitev kapacitete za dodanih 37 oseb. Prenatrpanost ženskega zapora je posledica hitrega naraščanja zapornic v Sloveniji. Njihovo število se je v zadnjem desetletju podvojilo. O vzrokih in posledicah naraščajočega števila zapornic smo govorili z Darjo Tadič iz Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je med drugim sodelovala tudi pri raziskavi, ki je izšla v obliki knjige Začasno prebivališče. Tadič pri tem izpostavlja, da je naraščajoče število zapornikov v zadnjem desetletju prisotno pri obeh spolih in je v prvi vrsti posledica sprememb na področju kriminalitetne politike.

Izjava

Kot že izpostavljeno, je večina zapornic obtožena zaradi zločinov premoženjske narave, medtem ko ostala kazniva dejanja predstavljajo izjemo. Pri tem Tadič poudarja, da večini obsojenih žensk ni potrebno prestajati zaporne kazni. Kazniva dejanja na področju premoženskih zločinov žensk pa večinoma ne presegajo vrednosti 5000 evrov.

Izjava

Soavtorica raziskave Jasna Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani bivanjske razmere v edinem ženskem zaporu v Sloveniji na podlagi pridobljenih pričevanj komentira sledeče:

Izjava

Z Darjo Tadič smo govorili tudi o pogostosti povratništva v ženskem zaporu. Pri tem opozarja na zavajujoče povezovanje pojmov rehabilitacije in povratništva. Kot pravi, povratništva ne moremo razumeti kot kriterij uspešnosti rehabilitacije. Povratništvo ženskih zapornic v Sloveniji pa oceni sledeče:

Izjava

Tadič dodaja, da se ženske v zapore vračajo bistveno manj pogosto kot moški.

Izjava

Po nekaterih ocenah naj bi bilo kar 30 odstotkov vseh zapornic zapora na Igu odvisnih od drog. Veliko število odvisnikov v zaporu pa poraja vprašanje o obravnavi odvisnic v zaporu. Podreka na osnovi pričevanj zapornic ocenjuje, da so te deležne osnovne terapevtske obravnave.

Izjava

Pomemben vpliv na kakovost bivanja v zaporu pa predstavljajo tudi socialno-ekonomske razmere iz katerih prihaja zapornica. Kot pove Tadič, te v prvi vrsti vplivajo že na nabor oseb, ki vstopajo v zapor, pozneje pa tudi na dostop zapornic do prenekaterih potrebščin.  

Izjava

Pri tem je potrebno prevprašati tudi razliko med moškimi in ženskimi zapori. Velik del težav, ki so jih deležne zapornice izhaja prav iz centralizacije, oziroma enega samega razpoložljivega prostora za ženske zapornice. Več o razlikah med moškimi in ženskim zaporom v Sloveniji pojasni Todič.

Izjava