Osel ne gre dvakrat na led, razen Macrona
V tokratnem OFFsajdu se ponovno selimo v Francijo, z današnjim dnem je namreč začela delovati nova francoska vlada pod vodstvom premierja Michela Barniera. Novega premierja je 11 tednov po predčasnih parlamentarnih volitvah imenoval predsednik Emmanuel Macron, kar je sprožilo nezadovoljstvo francoskega ljudstva. Protestniki so se sicer na ulice odpravili ne le po imenovanju novega premierja, temveč tudi v času pred volitvami, ko se je obetala zmaga skrajno desne stranke Nacionalni zbor, ki jo neuradno vodi Marine Le Pen. Čeprav je na volitvah slavila leva koalicija strank, znana pod imenom Nova ljudska fronta, so protestniki ostali na ulicah, saj se je francoski predsednik po posvetovanju z Le Pen odločil, da za premierja ne bo imenoval nobenega kandidata iz Nove ljudske fronte. Tako je za novega predsednika vlade Macron imenoval nekdanjega okoljskega, zunanjega in kmetijskega ministra ter glavnega pogajalca Evropske unije za brexit Barniera. Zahteve volivcev, ki so se zaradi nezadovoljstva ponovno podali na ulice, natančneje opiše Theo Aiolfi, politolog na pariški univerzi Cergy.
Čeprav so volivci, ki so na volitvah volili za Novo ljudsko fronto, nezadovoljni, pa francosko prebivalstvo ni enotno glede Barniera. Javno mnenje Francozov razloži sogovornik.
Na morebitne posledice, ki bi jih na francoske volivce imela Macronova odločitev, da ne posluša ljudstva in za predsednika vlade imenuje Barniera, pojasni Aiolfi.
Kljub razočaranju ljudstva pa Barnier ostaja neomajen. Po večdnevnem pogajanju z Macronom je premier včeraj predstavil novooblikovano vlado, ki jo sestavljajo ministri iz pretekle vlade, ministri iz Macronove sredinske stranke ter številni konservativci. Novooblikovano vlado komentira Aiolfi.
Zmagovalka parlamentarnih volitev je bila leva koalicija strank Nova ljudska fronta, ki je z volitvami osvojila 182 poslanskih sedežev v 577-članskem parlamentu. Drugouvrščeno je bilo renesančno zavezništvo Macrona s 168 sedeži, ki jim sledi Nacionalni zbor s 143 sedeži. Najmanj sedežev, in sicer 45, pa je prejela prav stranka Republikancev, ki jo vodi novi premier. Čeprav je Macron dodelil premierski stolček Barnierju, pa ta skupaj z Macronovo stranko nima absolutne večine, za kar bi potrebovala še dodatnih 76 poslanskih mest v parlamentu. Posledično to pomeni, da se bo moral novoimenovani premier za sprejemanje odločitev zanašati na kompromise, ki jih bo sklenil z levimi ali desnimi strankami.
Ena izmed prvih odločitev, ki jih bo morala novopečena vlada sprejeti, je proračun za leto 2025. Ta naj bi bil usmerjen v reševanje vse večjega dolga Francije. Več pojasni sogovorec.
Povezovanje s skrajno desnico, ki se obeta, pa ne bi vplivalo samo na francosko, temveč tudi na svetovno oziroma evropsko politiko.
Vendar pa se do sedaj novopečeni vladi ne obeta nič dobrega. Tako opozicijski politiki iz leve koalicije strank kot tudi opozicijski politiki s skrajno desnega političnega pola so namreč novo sestavo označili kot vlado volilnih poražencev oziroma ohranjanje statusa quo ter vzpostavljanje makronizma. Svoje nezadovoljstvo so poslanci Nove ljudske fronte izrazili tudi z napovedjo nezaupnice novi vladi. Posledice nezaupnice komentira Aiolfi.
Da bi parlament izglasoval nezaupnico Macronu, je potrebna absolutna večina, ki pa je nobena izmed parlamentarnih strank nima. Za uspešno nezaupnico bi bilo torej potrebno sodelovanje levih in desnih opozicijskih strank. Ali ima nezaupnica realno možnost uspeha, nam pove sogovornik.
Čeprav je Macron že bil enkrat na ledu in je njegov spodrsljaj povzročil prav sklic za predčasne volitve, pa se sedaj ne obeta prav nič drugega kot ponavljanje starih napak. V tem stilu je tudi oblikovana nova francoska vlada, ki jo sestavljajo novi stari obrazi francoske politične scene. Največje razočaranje za ljudstvo pa je prav dejstvo, da se v tem primeru zdi, da jih je volilni sistem pustil praznih rok, saj je kljub temu, da je ljudstvo jasno z glasovi izbralo Novo ljudsko fronto, Macron ubral svojo pot in se naredil Francoza.
Dodaj komentar
Komentiraj