Parklji v limbu
Ljubljana je konec minulega leta ostala brez košarkarskega kluba. Parklji iz Ježice so po 27 letih dokončno prenehali z delovanjem, pri čemer se je na trgu znašlo nemalo košarkarjev iz članske ekipe, ki je nastopala v drugi ligi, in še pomembneje, veliko košarkarjev iz mladinskih selekcij, ki so predstavljale temelj in razlog obstoja Parkljev.
Košarkarski klub Parklji je bil ustanovljen leta 1993 v takratni D-ligi. Krivulja uspehov kluba, ki je domoval v Ježici, je dosegla vrhunec leta 2004, ko so se uvrstili v prvo ligo, kjer so tekmovali z znanimi težkokategorniki slovenske moške klubske košarke iz Tivolija, Novega mesta ali Laškega.
V opisu kluba na spletu že več let stoji zapis, citiramo: “finančna situacija je bila težka. Tudi v prihodnje bodo preživeli le tisti, ki bodo imeli v svojem klubu pristaše, ki bodo bili pripravljeni nekaj narediti za klub.”
V času praznikov, 27. decembra, so Parklji vendarle dočakali svoj konec. Klub, ki je največ pozornosti usmerjal v razvoj mladih košarkarjev, je obvestil komisarja lige, da izstopajo iz vseh tekmovanj Košarkarske zveze Slovenije, čemur je sledila še uradna naznanitev komisarja, ki je na osnovi 126. člena Tekmovalnih propozicij 1. SKL za članice, 2. SKL za člane, 1. SKL za fante U19 sprejel naslednji sklep: “Tekme, predvidene z razporedom tekmovanja, se ne odigrajo, komisar lige bo vse preostale tekme KK Parklji v 2. SKL za člane registriral po uradni dolžnosti z izidom 20:0 v korist nasprotne ekipe, ekipa KK Parklji ne prejme točke za sodelovanje. Za pravilno določanje vrstnega reda v tekmovanju se vse tekme, ki jih je članska ekipa KK Parklji odigrala, izničijo in registrirajo z izidom 20:0 za nasprotno ekipo, ekipa ne dobi nobene točke. Ekipa KK Parklji zaradi izstopa iz tekmovanja prične tekmovanje v prihodnji tekmovalni sezoni v najnižjem rangu tekmovanja.”
A prihodnje tekmovalne sezone za Parklje ne bo. Pojavljala so se sicer namigovanja, da bi lahko prišlo do združitve kluba s Slovanom iz Kodeljevega, a očitno se ta načrt ne bo uresničil.
Košarkarski klub Parklji je kljub odlično odigrani sezoni 2018-19, v kateri so njihovi mladinci v kategoriji fantje do 19 let dosegli najboljši rezultat v zgodovini kluba in postali državni prvaki, konec lanskega leta razglasil, da zaradi pomanjkanja sredstev odstopa od nadaljnjih tekem in končuje s treningi. Klub na razpisu Mestne občine Ljubljana namreč ni dobil sredstev, zaradi česar je bil primoran zapreti svoja vrata. Dolgoletni trener kluba Tone Corel, ki v zadnjih letih zaradi težav s košarkarsko zvezo v klubu sicer ni bil več prisoten, je komentiral konec Parkljev.
Klub je svojim košarkašem izdal izpisnice, kar bi jim moralo omogočiti vpis v drug košarkarski klub in nadaljevanje njihove kariere tam. Vendar pa je zaradi dolgov, ki jih ima klub Parklji do nje, Košarkarska zveza Slovenije zahtevala, naj klubi, ki bodo mlade nadobudne košarkarje sprejeli v svoje vrste, košarkarski zvezi za vsakega izmed nekdanjih Parkljev plačajo določen znesek, s čimer si zveza namerava pokriti dolg Parkljev, pravi Corel.
Corel meni, da gre za izsiljevanje mladih košarkarjev s strani košarkarske zveze.
Še več, Corel meni celo, da je prenehanje financiranja Parkljev s strani mestne občine morda povezano z Košarkarsko zvezo Slovenije in slabimi odnosi med njo in klubom Parklji.
Vendar pa so nam viri, ki ne želijo biti imenovani, zatrdili, da najverjetneje v ozadju ni zarote, temveč naj bi bila za prenehanje financiranja kriva zgolj malomarnost novega predsednika Parkljev, Tomaža Lahajnerja, poslovneža, ki med drugim upravlja z mestno plažo Laguna. Lahajner na naša vprašanja ni želel odgovarjati.
Za pojasnilo smo se obrnili na KZS, a smo v odgovor prejeli le skopo pisno pojasnilo, citiramo: “Nadomestilo za vzgojo igralca plačujejo v skladu z določili Zakona o športu in Registracijskega pravilnika KZS izključno klubi in ga ne smejo plačati ne mladi košarkarji ali njihovi starši. Registracijska komisija je v primeru prestopov igralcev KK Parklji nadomestilo izračunala na osnovi določb Registracijskega pravilnika in to izključno za igralce, starejše od 16 let, ki so prestopili v ekipe klubov, ki nastopajo v 1. SKL v mlajših starostnih kategorijah.”
Praksa, da so mladi košarkarji talci, ki košarkarski zvezi povrnejo dolgove svojega, sedaj že nekdanjega kluba, čeprav niso zanje nič krivi, je torej stalnica in vsaj s formalnopravnega vidika menda ni sporna. Jasno pa je, da torej sprejem mladih Parkljev novim klubom predstavlja določeno finančno breme in do nas so prišle nepotrjene informacije, da nekateri mladinci zaradi tega s košarko preprosto ne morejo več nadaljevati, saj jih klubi ne želijo sprejeti oziroma njihov vpis celo pogojujejo s tem, da mladinci oziroma njihove družine klubu povrnejo stroške dajatve košarkarski zvezi.
Košarkarska zveza se je na naša vprašanja, ali do tega prihaja, kako to preprečuje in ali lahko glede tega ukrepa, odzvala zgolj z odgovorom, da s tem niso seznanjeni in naj se v zvezi s tem obrnemo neposredno na klube. Več anonimnih virov, ki poznajo dogajanje v slovenski košarki, pa nam je potrdilo, da se to gotovo dogaja.
Gre pravzaprav za sistemski problem, ki ga poraja Zakon o športu, o čemer je že leta 2017 pisal odvetnik Blaž Bolcar. Citiramo: “Športnik bo prestopil v nov klub, ko pa ga bo ta želel registrirati, bo bivši klub še vedno imel pravico zahtevati plačilo nadomestila, če so seveda za to izpolnjeni pogoji. Če ne bo plačal nadomestila za vzgojo, ga bodo doletele sankcije nacionalne panožne zveze. Posledično je jasno, da mora strošek plačila nadomestila v primeru klubov, ki si tega ne morejo privoščiti - torej velika večina -, plačati športnik oziroma njegova družina.”
Le da je v tem primeru ta, ki zahteva nadomestilo, kar košarkarska zveza sama, ki je mlade košarkarje, ki jim drugi klubi niso želeli financirati prestopa iz lastnih žepov, postavila v situacijo, ko morajo sami kriti del dolgov nekdanjega kluba ali končati s treningom košarke. Vendar pa pravnik Blaž Bolcar poudarja, da je to, kdo v končni fazi plača račun prestopa, pravno gledano irelevantno. Opozarja pa, da je skrajno nenavadno, da se ta znesek obračunava, glede na to, da je matični klub svojim igralcem izdal izpisnice.
Četudi pravno neproblematična, pa se vsekakor zdita tako delovanje košarkarske zveze kot tudi sama zakonodaja, ki to omogoča, skrajno nestimulativna za prihodnost slovenskega športa, v katerem očitno ni več prostora za košarkarje iz slabše situiranih družin.
Dodaj komentar
Komentiraj