Vlada Republike Slovenije naj bi se s predstavniki sindikatov slovenske policije do 1. maja letos dogovorila o odpravi plačnih anomalij, na katere opozarjata policijska sindikata. Ker konsenza niso dosegli v predvidenem času, se je svet Policijskega sindikata Slovenije, krajše PSS, včeraj preoblikoval v stavkovni odbor.

Odprava anomalij zadeva razvrščanje delovnih mest v ustrezne plačne razrede. To predvsem zadeva delovna mesta znotraj plačne skupine J in delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb. Sindikat namreč opozarja, da vlada v podanem predlogu aneksa h kolektivni pogodbi, delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb v državni upravi izenačuje z delovnimi mesti policistov. S tem vlada namreč ne upošteva lanskega stavkovnega sporazuma med vlado, Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom policistov Slovenije. Lanski stavkovni sporazum je namreč predvidel delno diferenciacijo vrednotenja delovnih mest med policisti in kriminalisti naproti ostalim pooblaščenim uradnim osebam. Generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije, Kristjan Mlekuš dodaja:

Izjava

S tem predstavniki sindikatov slovenske policije opozarjajo na vladno pripravo nabora zakonskih sprememb, sodeč po katerih se vojakom, gasilcem in ostalim “uniformiranim poklicem” obeta tudi do 40 odstotno višanje plač. Ostali uniformirani poklici si namreč prizadevajo za enak dvig plač, kot so ga ob končani stavki lani dosegli policisti. Slednji dvigu plač ostalih uniformiranih poklicev ne oporekajo, vendar nasprotujejo izenačitvi teh s poklicem policista. Dodaja Udovč:

Izjava

Sindikat policistov Slovenije, se bo, kot pove Mlekuš, Policijskemu sindikatu pridružil jutri, pri čemer se bo tudi sam preoblikoval v stavkovni odbor. Neupoštevanje strokovnega sporazuma s strani vlade predstavlja osrednji razlog za oblikovanje stavkovnega odbora, temu pa botruje še znižanje stopnje poklicnega zavarovanja. Nov pokojninski načrt prispevno stopnjo za poklicno pokojnino znižuje z 9,25 odstotka na osem odstotkov, pri čemer ta ne zadeva le policistov. Do poklicne pokojnine so namreč upravičeni tisti delavci, ki opravljajo težja dela, ki ogrožajo njihovo zdravje. Trenutno jo v Sloveniji prejema med 200 in 300 delavcev, čeprav je do nje upravičenih veliko več. Znižanje prispevne stopnje v sindikatu razumejo kot dodatni varčevalni ukrep vlade, s katerim bo po njihovi oceni prihranila znesek med tremi in štirimi milijoni evrov letno. Več pove Klemen Udovč, član izvršnega odbora Policijskega sindikata:

Izjava

Vendarle pa ne moremo govoriti o nazadovanju plačilnih razmer slovenskih policistov. Policijski sindikat Slovenije je poleg zvišanja osnovne plačne postavke lani jeseni pred kratkim uspešno prestal tudi sodni postopek pred Vrhovnim sodiščem. Slednje je presodilo, da mora delodajalec presežke delovnih ur policistom izplačati kot nadure in ne v obliki prostih ur.

Največjo težavo je po mnenju sindikatov predstavljala prav enostranska kompenzacija presežka ur s strani delodajalca. Kompenziran presežek delovnih ur, je bil policistom večinoma priznan v obliki dela prostih ur, za katere so dobili plačilo v višini 30-ih odstotkov urne postavke osnovne plače. Za presežene delovne ure, ki niso kompenzirane, pa policisti prejemajo 130 odstotkov urne postovke osnovne plače.

Nedavna odločitev Vrhovnega sodišča, pa delodajalcu onemogoča enostransko določitev kompenzacije presežka delovnih ur. Sodeč po spremembi za to potrebuje dovoljenje delavca, v tem primeru policista. Vsak presežek ur se po novem šteje za naduro, v kolikor zaposleni v roku desetih dni po preteku referenčnega obdobja poda soglasje za prenos presežka ur.

Trenutno mineva osmi mesec od konca zadnje policijske stavke, ki se je po 323 dneh uradno zaključila z realizacijo prve točke stavkovnega sporazuma in sicer z izplačilom višjih osnovnih plač. Več o pričakujočem razpletu dogodkov in morebitni stavki slovenske policije, za konec pove Udovč:

Izjava