Pošti odzvoni dvakrat
Sindikat poštnih delavcev je začel zbirati podpise za spremembo Zakona o poštnih storitvah. Predlog zakona bodo lahko vložili v parlamentarno obravnavo, če bodo do 30. oktobra zbrali pet tisoč podpisov. Cilj predlaganih sprememb je omogočiti delovanje Pošte Slovenije na trenutni ravni, brez zapiranja poslovalnic ali skrajševanja delovnega časa. Storitve pošiljanja in dostavljanja pisem in manjših paketov, ki jih je Pošta dolžna zagotavljati, ji prinašajo izgubo. Dobrih 61 odstotkov poslovalnic, predvsem podeželskih, posluje z izgubo. Država, ki je lastnik Pošte Slovenije, pa od podjetja zahteva dobičkonosnost oziroma, da krije lastne stroške. Posledično Pošta Slovenije od leta 2012 znižuje svoje stroške s krajšanjem delovnega časa, zapiranjem manjših poslovalnic, predvsem na podeželju, razširitvijo komercialnega dela storitev in predajo opravljanja poštnih storitev drugim ustanovam, kot so banke, bencinski servisi in občine.
Saša Gržinič, predstavnik Sindikata poštnih delavcev Slovenije, predstavi, zakaj trenutna zakonodaja Pošti Slovenije ne omogoča kakovostnega opravljanja osnovnih storitev, saj od nje zahteva profitabilnost.
Gržinič pojasni, kako bi deloval kompenzacijski sklad, kamor bi vplačevali vsi ponudniki poštnih storitev in s tem financirali javno Pošto Slovenije.
Pošta Slovenije opravi 85 odstotkov slovenskih poštnih storitev, zaradi česar plačevanje ostalih konkurenčnih podjetij v Sloveniji ne bi zadostovalo za kritje stroškov Pošte Slovenije pri opravljanju univerzalnih poštnih storitev. Gržinič opiše ta druga podjetja in pojasni, kako ustanovitev koncesijskega sklada ne bi pomagala Pošti Slovenije, bi pa škodovala tem podjetjem.
Kompenzacijski sklad lahko zaživi le v večjih državah z več ponudniki poštnih storitev. Četudi je njegova ustanovitev zapisana v Zakonu o poštnih storitvah, tako v Sloveniji ne obstaja. Če pa bi ga že ustanovili, bi druga podjetja Pošti Slovenije morala v kompenzacijski sklad vplačevati le za pošiljanje pisem in paketov, ki niso težji od dveh kilogramov - a ta podjetja večinoma prepošiljajo težje pakete. Namesto kompenzacijskega sklada Sindikat poštnih delavcev predlaga državno subvencioniranje pomembnih, a neprofitabilnih poštnih storitev, kot je pošiljanje pisem in manjših pošiljk.
S predlogom sprememb poštnih storitev se strinja tudi uprava Pošte Slovenije., saj citiramo " si za nujno potrebne spremembe Zakona o poštnih storitvah prizadeva že vse od leta 2013", Pošta Slovenije je, da bi pokrila stroške neprofitnega dela svojih storitev, izvedla zapiranje poslovalnic. Od leta 2012 je namreč zaprla 67 poslovalnic. Temu močno nasprotujejo manjše občine. Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, opiše negativne učinke zapiranja poštnih poslovalnic na podeželju.
Gržinič opozarja, da bi se na rezalni deski poleg poštnih poslovalnic lahko znašli tudi pismonoše.
Neprofitnost Pošte Slovenije je že večletni problem. Med drugim izvira iz manjših potreb po poštnih storitvah, kot je pošiljanje pisem, razglednic in paketov. To se je med letoma 2009 in 2019 zmanjšalo za 48 odstotkov. Izpad dobička pri prvotni dejavnosti Pošta Slovenije nadomešča s širjenjem prodaje izdelkov na pošti, avtomatizacijo poštnih logističnih centrov ali pa s tem, da poštne storitve namesto Pošte Slovenije opravljajo kar trafike, banke in bencinski servisi; ponekod lahko pisma pošiljate tudi s sedežev občin. Takšnih tako imenovanih pogodbenih pošt je kar 139, poslovalnic Pošte Slovenije pa je 320. V prihodnje Pošta Slovenija ne namerava zapirati svojih poslovalnic, ampak jih preoblikovati v pogodbene pošte.
Jasmina Vidmar pojasni, zakaj so pogodbene pošte ponekod boljša rešitev kakor pošte s skrajšanim delovnim časom.
Predloga sprememb Zakona o poštnih storitvah še niso prebrali v SDS-u, NSi-ju in DeSUS-u, druge stranke pa podpirajo predloge, ki bi Pošti Slovenije omogočili, da se osredotoči na dostopnost vseh storitev vsem državljanom in ne dobičkonosnost pošte. Pa vendar, tako Saša Gržinič, politiki že leta ne pristopajo k reševanju znanih, dolgoletnih problemov Pošte Slovenije.
Če država ne bo spremenila zakonodaje in bo breme pokrivanja izgub ostalo zgolj na Pošti Slovenije, bo ta po načrtu “optimizacije” svojega delovanja namesto 528 pošt ohranila le 217 svojih poslovalnic.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj