Pokojninska prodaja za okrevanje in odpornost
V parlamentu poteka razprava o sprejemu spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Reforma pokojninskega sistema je ena od glavnih obljub vlade Janeza Janše Evropski komisiji v zameno za evropska postkovidna sredstva, ki smo si jih zagotovili v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt je vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke sprejela aprila 2021 in ga poslala Evropski komisiji. Dogovor za obljubljeno reformo je s sindikati v Ekonomsko-socialnem svetu aprila letos podpisala sedanja vlada Roberta Goloba.
Pokojninska reforma ni edina reforma, vključena v načrt za postkovidna sredstva v evropski finančni perspektivi od leta 2021 do leta 2027. Po zadnji prilagoditvi, ki jo je vlada predlagala aprila, Svet Evropske unije pa odobril junija, načrt predvideva 34 reform in 48 naložb. Za izvedbo načrta ima Slovenija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo nekaj več kot dve milijardi evrov, do tega je nekaj več kot milijarda in pol sredstev nepovratnih.
Reformni del načrta poleg pokojninske reforme med drugim sestavljajo zdravstvena reforma, sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetje Zakona o debirokratizaciji, reforma plačnega sistema javnega sektorja, sprememba Zakona o urejanju trga dela, resolucija o programu varstva pred naravnimi nesrečami, reforma spodbujanja obnovljivih virov energije, strategija energetske prenove stavb in sprememba stanovanjskega zakona. Vsebina reform v načrtu ni podrobno predpisana, morajo pa biti skladne s smernicami Evropske komisije, med katerimi je finančna vzdržnost.
Reforme in naložbe v okviru Načrta za okrevanje in odpornost se uvrščajo med štiri prioritete oziroma področja. Prvo je zeleni prehod, drugo digitalna preobrazba, tretje trajnostni razvoj in četrto zdravstvo ter socialna varnost. Področja podrobneje predstavi Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Izjava
Vlaganja v socialno varnost in zdravstvo je spodbudila pandemija covida-19.
Izjava
Kot pojasnjuje sogovorka, Slovenija pri črpanju evropskih sredstev zaostaja za drugimi državami članicami. Sredstev iz okvira kohezijske politike praktično ni pokoristila.
Izjava
Ena od točk Načrta za okrevanje in odpornost in s tem pogoj za prejem evropskih posojil in nepovratnih sredstev je, kot omenjeno na začetku, pokojninska reforma. Predlog, ki je trenutno v parlamentarni razpravi, vključuje višanje odmernega odstotka, vendar hkrati daljša referenčno obdobje za izračun pokojnin na 35 najboljših let. Sprememba indeksacije bi namesto sistema usklajevanja pokojnine z inflacijo in rastjo plač po principu 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije uvedla princip 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov inflacije. Poleg tega reforma, dogovorjena v Ekonomsko-socialnem svetu, zvišuje upokojitveno starost za dve leti. Potem, ko so v začetku aprila predstavniki sindikalnih central v Ekonomsko-socialnem svetu pristali na reformo in podpisali dogovor z vlado in predstavniki delodajalcev, se je več kot 25 disidentskih sindikatov in civilnodružbenih organizacij proti pokojninski reformi povezalo v tako imenovano Delavsko koalicijo.
David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev, kot posebno problematičen del reforme izpostavlja dejstvo, da prispevki zaposlenega za pokojninsko zavarovanje ostajajo večji od prispevkov delodajalca.
Izjava
Daljšanje referenčnega obdobja pomeni nižanje pokojnin za delavce z večjimi nihanji v višinah plač. Sprememba sistema usklajevanja pokojnin bi po predvidevanju sindikalista prav tako pomenila relativno nižanje pokojnin, saj inflacija raste počasneje kot plače.
Izjava
Pokojninska reforma zvišuje upokojitveno starost s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let po petnajstih letih zavarovalne dobe. Švarc izpostavlja, da bo dvig upkojitvene starosti najbolj prizadel tiste, ki so se zaposlili pred 22. letom, saj jim podaljšuje delovno dobo na več kot 40 let.
Izjava
Delavska koalicija je maja predlagala tri amandmaje k reformi. Prvi amandma bi črtal člen o dvigu upokojitvene starosti za dve leti, drugi bi črtal člen o daljšanju referenčnega obdobja, tretji bi črtal člen o novi obliki indeksacije. Ob tem so v Delavski koaliciji napovedali zbiranje podpisov za referendum, če parlament sprejme reformo brez amandmajev, ki so jih predlagali sindikati.
Izjava
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj