V časih, ko so vse oči javnosti uprte v posledice epidemije novega koronavirusa, ljudje pa se soočamo z raznoraznimi omejitvami gibanja ter vsesplošno paniko, se v ozadju odvija še ena epidemija. Če smo natančni, gre za epizootijo, torej za izbruh bolezni pri živalih, o kateri bo govora v današnjem OFFsajdu. Afriška prašičja kuga, krajše APK, je že več let prisotna v nekaterih državah Evropske unije. Tu sicer ne moremo povleči vzporednice z novim koronavirusom, ki se je prvič pojavil na Kitajskem, vendar pa je bila lani prav ta država ena izmed tistih, ki so se soočale s hudim izbruhom APK. Posledično se je število gojenih prašičev v državi zmanjšalo za 180 milijonov oziroma za kar 40 odstotkov. Za primerjavo: države EU so v letu 2016 skupno zaklale približno 260 milijonov prašičev, iz očitnih razlogov pa se je izvoz prašičjega mesa v EU lansko leto povečal za polovico. Več o APK v Evropi pove Janez Posedi, nekdanji direktor uprave za varno hrano:

Izjava

Bolezni v Sloveniji sicer še niso odkrili, a je kmetijsko ministrstvo zaradi njene vse večje razširjenosti v evropskih državah vseeno začelo z akcijo ozaveščanja. Predvsem gre za pozive rejcem, naj bodo pozorni na bolezenske znake pri svojih živalih, prav tako pa vse državljane pozivajo k metanju ostankov hrane v smetnjake. APK sicer človeku ni nevarna – tveganje pri uživanju prašičjega mesa in ravnanju z njim je tako povezano predvsem z možnostjo širjenja samega virusa. Ta je namreč zelo odporen in lahko preživi tudi v klobasah ter v prekajenem, soljenem in celo zamrznjenem mesu. Če hrani rejec svoje prašiče s pomijami, ki vsebujejo kontaminirano hrano, lahko pride do okužbe z virusom, ki pri prašičih dosega visoko smrtnost, pri živalih pa so prisotni tudi razni drugi atipični simptomi. Več o tem Špela Malovrh z Biotehniške fakultete:

Izjava

Zdravila za APK ni, države pa skušajo širjenje virusa ustaviti z zakolom prašičev na okuženem območju. Prav zato predstavlja virus za proizvajalce mesnih izdelkov veliko tveganje, saj lahko zaradi ene okužene živali izgubijo celotno čredo. Več o tem Posedi:

Izjava

Preventiva je boljša kot kurativa, zato so pri vzreji prašičev predvideni strogi postopki za zagotavljanje varnosti. Več o tem Malovrh:

Izjava

A tudi ti postopki ne zadostujejo povsem, saj je verjetnost prenosa virusa z živali na žival relativno majhna, večje tveganje pa predstavlja predvsem vnos s kontaminiranimi prehrambnimi izdelki. Vzreja prašičev je strogo regulirana: farme morajo biti prijavljene, preverjajo pa jih tudi inšpekcije, kar pa ne velja za ljudi, ki imajo prašiče za hišne ljubljenčke.

Izjava

Ko se v neki državi pojavi APK, je morda smiselno, da druge države prepovejo uvoz izdelkov iz prašičjega mesa in se tako zavarujejo pred vnosom virusa. Znotraj Evropske unije pa po pričakovanjih velja nekakšno načelo zaupanja – država, v kateri se virus pojavi, je dolžna območje zamejiti in poskrbeti, da okuženega mesa ne izvozi. Več o tem Posedi:

Izjava

Pomemben vektor oziroma prenašalec virusa so divji prašiči, katerih populacija v Evropi zadnjih trideset let vztrajno narašča. Tako so prvi primer afriške prašičje kuge septembra zabeležili pri divjem prašiču v Nemčiji, ki je neregularno prečkal nemško-poljsko mejo. Slavne besede nemške kanclerke Angele Merkel – »Zmoremo!« – s katerimi je leta 2015 pozdravila prihod več sto tisoč beguncev, očitno ne držijo tudi za nemški odnos do merjascev. Nemčija namreč v tej zadevi sledi vzoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je skušal prihod neželenih prišlekov ustaviti kar z zidom na meji. V tem primeru sicer ne gre za zid, temveč zgolj za ograjo, nemški zvezni svet pa je že pripravil osnutek zakona, ki bi omogočil gradnjo in o katerem naj bi parlament glasoval to jesen. Ograja naj bi bila dolga 62 kilometrov in bi tako prispevala k 240-im kilometrom že obstoječih tehničnih ovir. Več o protisvinjskih ograjah Posedi:

Izjava

V izteku leta 2020 se Soderberghov film Contagion iz leta 2011 kaže kot vse bolj preroški. Imamo epidemijo virusa, ki se je prvič pojavil v vzhodni Aziji, kot v filmu je na človeka prešel z netopirja. Vmesni člen pri covidu-19 ni bil prašič, saj je ta dobil glavno vlogo v spin-offu, imenovanem Prašičja kuga. Namesto v kristalno kroglo velja torej pogledati na veliko platno, a kaj, ko so kinodvorane zaprte.